VSM Sklep I Kr 24217/2022

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

1Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru B. B. je posredovala predlog za prenos krajevne pristojnosti oškodovanke kot tožilke C. C., ki ga je vložila dne 13. 6. 2022. V predlogu navaja, da naj se predmetni kazenski postopek vodi pred drugim stvarnim pristojnim sodiščem.

2Predlog ni utemeljen.

3Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določi krajevna pristojnost. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) tako lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne prisotnosti podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo neodvisnega in nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.¹

4Višje sodišče pri odločanju o predlogu po prvem odstavku 35. člena ZKP razlogov za prenos krajevne pristojnosti ne ugotavlja na svojo iniciativo po uradni dolžnosti, temveč jih je vložnik dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti,² česar pa oškodovanka kot tožilka ni storila, saj v predlogu ni navedla, še manj pa obrazložila, ali predlaga prenos krajevne pristojnosti iz razloga lažje izvedbe postopka ali zaradi drugih tehtnih razlogov.

5Iz obtožnega predloga, vloženega pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, sicer izhaja, da je obdolžena A. A. zoper oškodovanko kot tožilko pred Okrajnim sodiščem na Ptuju vodila kazenski postopek, ki je rezultiral v obsodilni sodbi, vendar navedeno samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj oškodovanka kot tožilka v zvezi s tem v predlogu niti ne zatrjuje, da bi pri tem šlo za takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru in s tem o zagotavljanju videza nepristranskosti pred navedenim sodiščem.

6Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso podani, zaradi česar je predlog oškodovanke kot tožilke zavrnilo kot neutemeljen.

¹ Prim.: odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter sklepi Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018, I Kr 34991/2020 z dne 31. 7. 2020 in I Kr 8712/2016 z dne 3. 6. 2021.
² Prim.: sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 1244/2012-101 z dne 14. 1. 2016.