UPRS Sodba II U 349/2021-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Iz izpodbijane odločbe

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo prosilca A. A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper soseda B. B. zaradi motenja posesti ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v tem postopku.

2Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prosilec lastnik več nepremičnin, med drugim tudi stanovanjske hiše na parc. št. 824, k. o. ..., vrednost katere je po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS) ocenjena na 51.366,00 EUR. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Tožena stranka je na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovila, da ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., v hiši na parc. št. 824, k.o. ..., pa ne živi. Kot vrednost nepremičnega premoženja je tako tožena stranka upoštevala vrednost 51.366,00 EUR, kar pa presega znesek 19.304,64 EUR, kolikor je po ZUPJS cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da tožnik ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Tožbene navedbe

3Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) je vložila tožbo, v kateri navaja, da se počuti oškodovanega, ker je prejemnik mizerne pokojnine po 40 letih delovne dobe, zato si ne more privoščiti odvetniške pomoči. Že od leta 2006 naprej se mu godi krivica, ki jo je zaznal C., d.o.o. s strani Občine ..., ki jemlje pravico v svoje roke in neupravičeno odvzema zemljišča ob občinskih cestah. Prednjači pa z zaračunavanjem taks, v letu 2018 so mu namreč za grob očeta in mame zaračunali 249,48 EUR. Izpostavlja, da se mu očita hiša v k.o. ..., katere vrednost je ocenjena na 51.366,00 EUR, ki so jo s pomočjo staršev začeli graditi leta 1985. Žal mu gradnje hiše ni uspelo dokončati in se vseliti, saj po 27 letih vodilnega delovnega mesta v tekstilni industriji pri istem delodajalcu prejema nizko pokojnino.

4Glede na vsebino tožbenih navedb in dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka, je sodišče tožbo obravnavalo kot zahtevo za odpravo upravnega akta (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

5Tožena stranka je dne 10. 12. 2021 sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 556/2021, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik dne 24. 9. 2021 pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedel, da želi vložiti tožbo zoper B. B. zaradi motenja posesti. Tožena stranka je z dopisom številka BPP 556/2021-2 z dne 4. 10. 2021 tožnika pozvala k dopolnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V dopisu ga je med drugim seznanila z ugotovitvijo, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., pri čemer iz prošnje izhaja, da na tem naslovu tudi prebiva. Kot njegovo premoženje se zato upošteva stanovanjska hiša, v kateri ne živi, in sicer nepremičnina na parc. št. 824/5, k. o. ..., ki je po podatkih GURS ocenjena na 51.366,00 EUR. Tožena stranka je v navedenem dopisu tožnika pozvala, naj pojasni, ali se je stanje nepremičnine od dne 31. 3. 2020 spremenilo, na kakšen način, kako je to vplivalo na vrednost nepremičnine in ga pozvalo, naj o tem predloži ustrezna dokazila. Iz uradnega zaznamka na dopisu pa je razvidno, da je tožnik tega dne osebno pristopil k zaposlenemu pri organu za brezplačno pravno pomoč in povedal, da je vrednost nepremičnine enaka kot na dan 31. 3. 2020, pri čemer je dodatno pojasnil, da gre za nedokončano hišo.

8Kot je v izpodbijanem sklepu že pojasnila tožena stranka, se na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v zvezi s 14. členom ZBPP brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR). Tožena stranka je nadalje ugotovila, kar med strankama ni sporno, da se tožnika v smislu enajstega odstavka 10. člena ZUPJS šteje kot samsko osebo, kakor tudi, da je tožnik poleg nepremičnine, v kateri prebiva in kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, lastnik nepremičnine na parc. št. 824/5, k. o. ..., v vrednosti 51.366,00 EUR.

9Na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

10Sodišče po proučitvi tožbenih navedb ugotavlja, da tožnik niti v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale upravičene razloge, zaradi katerih bi bilo razpolaganje z nepremičnino na parc. št. 824/5, k. o. ... omejeno. Zgolj dejstvo, da gre za nedokončano hišo, namreč še ne pomeni, da tožnik te nepremičnine ne bi mogel prodati in iz naslova kupnine za to nepremičnino pridobiti sredstev, ki bi jih lahko namenil (tudi) za plačilo pravnega zastopanja.

11Sodišče tožniku še dodatno pojasnjuje, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne upoštevajo le dohodki (v tožnikovem primeru gre za pokojnino), temveč tudi premoženje, t. j. nepremičnine in morebitno drugo premično premoženje, s katerim lahko prosilec razpolaga. Lastništvo nepremičnine, ki se jo lahko proda, pa predstavlja premoženje, z unovčitvijo katerega ima prosilec možnost pridobiti dodatna sredstva za preživljanje sebe in svoje družine. Ob tem sodišče še zgolj pripominja, da ob presojanju materialnega položaja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče upoštevati navedb o (visokih) taksah, ki jih tožniku za oskrbovanje groba obračunava občina, v kateri živi.

12Sodišče tako zaključuje, da je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, ko je kot tožnikovo premoženje upoštevala nepremičnino na parc. št. 824/5, k. o. ... v višini 51.366,00 EUR, v kateri prosilec ne živi, saj le-ta predstavlja premoženje tožnika, s katerim slednji lahko razpolaga. Zaradi neizpolnjevanja materialno-premoženjskega pogoja je torej organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil.

13Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, in sicer lastništvo ter vrednost nepremičnine na parc. št. 824/5, k. o. ... v višini 51.366,00 EUR, med tožnikom in toženo stranko ni sporno. Sodišče prav tako ugotavlja, da je bila v smislu 2. alineje tretjega odstavka 59. člena ZUS-1 tožniku pred izdajo odločbe (dopis številka BPP 556/2021-2 z dne 4. 10. 2021) dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

14Glede na vse navedeno, sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je zato, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

K točki II izreka:

15Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.