UPRS Sodba II U 268/2021-9

I. Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 767/2021 z dne 3. 9. 2021 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV v 15 dneh od prejema te sodbe, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Iz izpodbijane odločbe

1Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku vložitve izrednega pravnega sredstva v kazenski zadevi I Ips 1842/2018 in po že vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, na katero je Vrhovno državno tožilstvo dne 2. 6. 2021 podalo odgovor.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločila, da ni pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči vlagatelju, in sicer za pravno svetovanje za vložitev izjave v zvezi z odgovorom Vrhovnega državnega tožilstva na vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti in zastopanje pred Vrhovnim sodiščem RS v primeru izvedbe pritožbene seje.

3Iz obrazložitve odločbe tožene stranke nadalje izhaja, da je bil postopek pred Vrhovnim sodiščem RS že sprožen z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo, s katero je bil storilec obsojen, pri čemer je prošnja prosilca v nasprotju s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker je prosilec (tožnik) brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti prejel, saj mu je bila dodeljena BPP pod št. 1600/2020 z dne 28. 12. 2020, medtem ko je vse kar je navedeno v vlogi prosilca, bilo že navedeno v njegovih predhodnih vlogah in tudi vključeno v zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi česar bi bilo nerazumno vlagati ponovno vlogo, ki je po vsebini identična vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti in bi tako šlo za nepotrebno podvajanje navajanj in tudi za nepotrebno povzročene stroške. Zaradi navedenega je tožena stranka zavrnila podano vlogo za dodelitev BPP, in sicer zaradi neizpolnjevanja objektivnih pogojev za dodelitev BPP vlagatelju, saj meni, da dodatne identične vloge niso potrebne, glede na to, da je Vrhovno sodišče RS že v celoti seznanjeno z navedbami iz zahteve za varstvo zakonitosti, kakor tudi z razlogi za vložitev zanjo.

4S strani tožene stranke pa je bil zavrnjen tudi predlog tožeče stranke kot vlagateljice za dodelitev BPP za prisotnost zagovornika na pritožbeni seji Vrhovnega sodišča RS, saj seja ali vabilo nanjo nista izkazani, zaradi česar po mnenju tožene stranke vlagatelj tudi v tem delu svoje vloge ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Tožbene navedbe

5Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, saj meni, da je ugotovitev organa, da kot prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP napačna. Potrdi, da je bila v predmetni zadevi, res vložena zahteva za varstvo zakonitosti, vendar gre za priporno zadevo, v kateri je obramba obvezna, saj je zagrožena zaporna kazen 15 let in je zagovornik v vmesnem času že vložil izjavo na odgovor Vrhovnega državnega tožilstva, ki jo je organu tudi poslal v vednost. Tožnik prav tako meni, da izpolnjuje tudi finančne kriterije za dodelitev BPP, zaradi česar je bila odločitev tožene stranke v predmetni zadevi napačna.

6Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je posredovala upravni spis.

7Tožba je utemeljena.

8Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v obliki podajanja izjave po prejetem odgovoru Vrhovnega državnega tožilstva o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, kakor tudi zastopanje na pritožbeni seji pred Vrhovnim sodiščem RS zavrnila, saj meni, da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.

9Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tako okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovan izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10V skladu s 1. členom ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki bi brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne mogla drugače uresničevati. Po določbi 7. člena istega zakona, pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči.

11Tožeča stranka je zaprosila za dodelitev BPP v postopku, res že sicer vložene zahteve za varstvo zakonitosti (za katero ji je bila dodeljena BPP), v kateri je tudi prejela odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva, št. KtV/1463/2018/4/BJŽ z dne 2. 6. 2021, ki je na kar 21 straneh, zaradi česar je pričakovano, da bo vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti na navedbe tožilstva odgovoril in je navedeno tudi njegova pravica, vse v skladu s pravili poštenega postopka, glede na 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin (EKČP). Ustrezno pravno zastopanje z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti ne predstavlja samo vložitve zahteve temveč tudi vsa morebitna ostala dejanja, ki so povezana z njo. Navedeno torej ne pomeni, da bi bila zahteva po odgovoru na predložen odgovor tožilstva o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je kar na 21 straneh, nerazumna, saj ima vlagatelj, četudi je že pravnomočno obsojen še vedno pravico vlagati izredna pravna sredstva in tudi odgovoriti na navedbe tožilstva. Zaradi tega tudi ni stvar organa, da presoja vsebino izjave vlagatelja po vsebini, temveč zgolj po njegovi upravičenosti do dodelitve za pravno svetovanje, v kar bi takšen odgovor glede na določila BPP, tudi sodil.

12Vlagatelj je namreč ob oddaji svoji vloge za dodelitev BPP, ki jo je podal 11. 6. 2021 priporočeno na pošti, torej pred vložitvijo izjave v zvezi z odgovorom Vrhovnega državnega tožilstva (ki jo je kasneje tudi posredoval organu) podal predlog za dodelitev BPP, in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za točno določen namen in zadevo, zaradi česar so navedbe tožene stranke v tem delu neutemeljene.

13Prav tako pa so neutemeljene tudi navedbe tožene stranke, da vlagatelju ne pripada brezplačna pravna pomoč iz razloga, ker ni izkazana pritožbena seja senata Vrhovnega sodišča RS. Glede na dejstvo, da skladno z določili ZBPP vlagatelju pripada pravno zastopanje za vse postopke pred sodiščem, torej sodi v te postopke tudi vlaganje izrednih pravnih sredstev, in če je potrebno tudi zastopanje na seji pritožbenega senata, za katerega se sodišče ne strinja, da mora biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči izkazano v naprej. Kolikor namreč seja pritožbenega senata ne bo potekala, vlagatelju za dodelitev brezplačne pravne pomoči in njegovemu zagovorniku za ta del tudi ne bo pripadala nagrada. Ni pa mogoče v naprej, v skladu s pravili poštenega postopka, vlagatelju zavrniti pravico za dodelitev tovrstne brezplačne pravne pomoči. Zato se sodišče tudi ne strinja, da vlagatelj ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

14O finančnem pogoju pa sodišče ni presojalo, saj je zaradi zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev, torej tudi finančnega pogoja, ustrezno odločiti o prošnji tožeče stranke.

15Sodišče je odločalo na seji senata iz razloga, ker je bilo očitno, da je treba tožbi ugoditi in tako glavna obravnava v navedeni zadevi ne bi v ničemer pripomogla k drugačni odločitvi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), saj med strankama ni bilo sporno, da tožeči stranki ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč in tudi ne razlogi za nedodelitev, kakor tudi ne, za kateri del dodelitve je vlagatelj zaprosil, temveč je šlo zgolj za presojo pravnega vprašanja, ali za tovrstno izjavo oziroma odziv na odgovor Vrhovnega državnega tožilstva in zastopanje na morebitni pritožbeni seji pred Vrhovnim sodiščem RS, vlagatelju pripada brezplačna pravna pomoč.