UPRS Sodba I U 1491/2021-6

Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča RS št. Bpp 164/2021 z dne 20. 8. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2254/2017 z dne 1. 7. 2021. V obrazložitvi navaja, da tožnik vlaga tožbo za dodelitev BPP, prošnjo pa je zavrnil iz razloga, ker 8. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izrecno omejuje dodeljevanja BPP v peti alineji v primeru upravnih sporov zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 840/2005 z dne 13. 7. 2005 in sodbi Upravnega sodišča RS I U 1998/2018 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020 z dne 8. 7. 2020. Iz navedene sodne prakse izhaja, da ne gre za veriženje zgolj v primerih, ko prosilec zaproša BPP za vložitev tožbe zoper odločbo, ki jo je izdal organ za BPP Upravnega sodišča RS, ampak tudi v primerih, ko odločbo oziroma sklep izda organ drugega sodišča.

2Tožnik izpodbija odločbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev določb postopka. S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2254/2017 z dne 1. 7. 2021, na katerega je vložil prošnjo za BPP, je bilo odločeno o priznanju nagrade in potrebnih izdatkov za (domnevno) izvedeno brezplačno pravno pomoč razrešene odvetnice dr. A. A., v višini 638,23 EUR. Ta sklep pa ne zadeva upravnega spora „zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči“. Organ je odločil v nasprotju z navedenim dejanskim stanjem in vsebino sklepa Okrožnega sodišča in napačno uporabil 8. člen ZBPP. Domneva, da organ Upravnega sodišča vse spore v zvezi z izvajanjem BPP obravnava kot spore „zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči“, v najširšem smislu. Utemeljevanje s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 840/2005 z dne 13. 7. 2005 in sodbami Upravnega sodišča je napačno, saj iz njih ne izhaja, da gre za zadeve, primerljive z vsebino v tej zadevi. Ugotavlja, da ima odločba pomanjkljivosti, ki ne omogočajo preizkusa. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in ugodi prošnji za brezplačno pravno pomoč oziroma podrejeno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4Tožba je utemeljena.

5Predmet upravnega spora je odločitev toženke o zavrnitvi prošnje za BPP, ki jo je tožnik vložil za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2254/2017 z dne 1. 7. 2021.

6Ni sporno med strankama, da je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani s sklepom št. Bpp 2254/2017 z dne 1. 7. 2021 v 1. točki izreka odvetnici dr. A. A. priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice z dne 9. 3. 2020 v višini 523,14 EUR, zvišane za 22% DDV; ter v 2. točki odločil, da se ti stroški izplačajo iz sredstev za brezplačno pravno pomoč in nakažejo na transakcijski račun odvetnice.

7Sporno v obravnavani zadevi pa je, kako razlagati peto alinejo 8. člena ZBPP, na katero je toženka oprla svojo odločitev. Po peti alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v primerih upravnih sporov zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Zakonodajalec je določbo pete alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP utemeljil s tem, da v praksi prihaja do tako imenovanega veriženja prošenj. Sodna praksa je enotna tudi o tem, da ta določba izključuje dodelitev BPP za vložitev pravnih sredstev v sporu, torej v sporu, ko je prosilcu zavrnjena dodelitev BPP. Vprašljiva pa je uporaba te določbe za primere, kot je obravnavani.

8Toženka svojo odločitev utemeljuje na sodni praksi (sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 840/2005 z dne 13. 7. 2005 in sodbah Upravnega sodišča RS I U 1998/2018 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020 z dne 8. 7. 2020), iz katere naj bi izhajalo, da ne gre za veriženje zgolj v primerih, ko prosilec zaproša za BPP za vložitev tožbe zoper odločbo, ki jo je izdal Organ za BPP Upravnega sodišča RS, ampak tudi v primerih, ko odločbo oziroma sklep izda organ drugega sodišča. Vendar pa po mnenju sodišča citirana sodna praksa za obravnavani primer ne daje podlage za razlago določbe pete alineje 8. člena ZBPP, kot jo je uporabila toženka.

9Toženka obseg pete alineje 8. člena ZBPP razlaga preširoko; o tem daje sodišče tožniku prav. Pravilna razlaga te določbe, nasprotno ne izhaja tudi iz citirane sodne prakse je, da se nanaša zgolj na spore v zvezi z dodelitvijo BPP, razlagano ozko. Torej, kolikor prosilec zaprosi za brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu, kot predvideva zakon za pravno sredstvo zoper odločitev o zadevi v zvezi z dodelitvijo BPP (oziroma zavrnitvijo). V obravnavani zadevi pa organ Okrožnega sodišča ni odločil o prošnji tožnika za dodelitev BPP, ampak o stroških dodeljenega odvetnika. Organ Upravnega sodišča zato tožnikove prošnje zoper sklep o priznanju nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP ni smel obravnavati na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP, in ta podlaga ni pravilna za zavrnitev njegove prošnje.

10Ker je bilo v obravnavanem postopku napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek. Tožnik je predlagal s primarnim zahtevkom, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije in ugodi njegovi prošnji, vendar sodišče ravna tako lahko le, kolikor so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, torej če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago. V obravnavani zadevi pa podatki postopka, zbrani v upravnem spisu, ne dajejo zanesljive podlage za odločanje. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti.