VSL Sklep IV Cp 802/2022

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da stiki med mladoletno hčerjo A. A., rojeno ... 2013 in B. B., rojeno ... 2015 ter udeležencema potekajo ciklično v okviru 14-dnevnega režima stikov na sledeči način:

• prvi torek 25. 1. 2022 zjutraj od 7.15 uri predlagatelj prevzame hčeri na domu nasprotne udeleženke in ju odpelje v šolo na C. ter ju prevzame popoldan po šoli, nato hčeri preživita z očetom čas do četrtka popoldan po šoli, ko oče hčeri odpelje na materin dom;

• hčeri preživita čas od četrtka popoldne/zvečer do petka zjutraj do 7.15 ure pri materi;

• (prvi) petek ob 7.15 uri zjutraj oče prevzame hčeri na materinem domu in ju odpelje v šolo na C., nato ju prevzame popoldan po šoli;

• hčeri preživita z očetom prvi (podaljšan) vikend od prvega petka popoldan po šoli do (drugega) torka popoldan po šoli, ko oče hčeri odpelje na materin dom;

• hčeri preživita z materjo čas od (drugega) torka popoldan/zvečer do (drugega) četrtka zjutraj, ko ju oče ob 7.15 prevzame na materinem domu in odpelje v šolo na C., nato ju istega dne prevzame popoldan po šoli;

• hčeri preživita čas z očetom do (drugega) petka zjutraj, ko odideta v šolo, nato ju popoldne po šoli (ali na očetovem domu ob 14.00, če ni pouka) prevzame mati;

• hčeri preživita z materjo drugi vikend od (drugega) petka popoldne po šoli do (prvega) torka do 7.15 ure, ko ju oče ponovno prevzame na materinem domu;

• nato se ponovi celotni navedeni štirinajstdnevni režim stikov oziroma cikel spet od začetka (I),

da otroka preživita z vsakim od staršev polovico počitnic (II), da sta starša dolžna omogočiti otrokoma vsako soboto od 19.00 do 19.30 da imata nenadzorovani telefonski in videoklic s tistim od staršev, pri katerem takrat nista na stiku, da starša v pogovoru ne smeta hčeri obremenjevati z vsebinami glede odnosa med staršema, ali z vprašanji o drugem od staršev (III), da sta starša drug drugemu dolžna izročiti osebni in zdravstveni izkaznici, oblačila, obutev in športno opremo in da sta se starša dolžna vzdrževati vsakršnih konfliktnih ravnanj in prepirov v prisotnosti hčera ob predaji otrok na stike (IV), da se za primer kršitve začasne odredbe določi denarna kazen v znesku 500,00 EUR (V), da začasna odredba velja do drugačne začasne odločitve sodišča v tej zadevi oziroma do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka (VI), da ugovor ali pritožba zoper sklep ne zadržita izvršitve tega sklepa (VII), da kar nasprotna udeleženka zahteva več ali drugače se zavrne (VIII), da se zavrže ugovor predlagatelja zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 23. 11. 2021, ki je bil vložen 7. 12. 2021 (IX).

Povzetek pritožbenih navedb

2Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper I., III. in VIII. tč. izreka sklepa zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

3Nasprotna udeleženka je že v predlogu za izdajo dopolnitve začasne odredbe zaradi nedoločenosti časa prevzema oziroma izročitve otrok na določene dneve, navajala, da je začasna odredba neizvršljiva, da dopušča različne razlage in nadaljnje spore med udeležencema. Glede na sedanje probleme pri izročanju otrok, ker predlagatelj ne spoštuje določenih ur, saj je večkrat zamudi za pol ure, je treba določiti, da mora predlagatelj otroka pripeljati v D. in ju izročiti nasprotni udeleženki do 15.00. Brez določitve točne ure se izročitev otrok lahko zavleče. Otroka odhajata iz šole ob 13.45, kar pomeni, da predlagatelj otroka lahko pripelje v D. do 15.00. Z odločitvijo kot jo je sprejelo sodišče, je predlagatelju prepuščeno, kdaj bo otroka pripeljal k materi. Predlagatelj je redno zamujal z izročitvijo, kot je bila dogovorjena.

4Z odločitvijo kot jo je sprejelo sodišče bosta otroka pri očetu prespala štiri noči zaporedoma, kar je predolga odsotnost od matere, kar bo oba otroka spravilo v stisko. Nasprotna udeleženka zato predlaga, da stike v tednu, ko ima predlagatelj vikend stik, sodišče skrajša iz torka popoldan, na ponedeljek popoldan, ko otroka po zaključku pouka v šoli prevzame nasprotna udeleženka in ju v torek zjutraj pripelje v šolo. Otroka na ta način ne bila izpostavljena stresu zaradi predolge odsotnosti materine bližine.

5Z ureditvijo telefonskih stikov po začasni odredbi je sodišče te stike preveč omejilo, kar ni otrokoma v korist. Telefonske stike je omejilo na sobote, ko otroka stike preživita z enim udeležencem, stike po telefonu pa naj bi imela z drugim. Odločitev je oprlo na izpoved predlagatelja pred CSD, sodišče pa ni upoštevalo, da je predlagatelj tisti, ki otroka pogosto kliče, ko sta pri nasprotni udeleženki, kar mu nasprotna udeleženka omogoča, enakega stika pa predlagatelj ne omogoča nasprotni udeleženki. Zmotne so ugotovitve CSD, da so pogosti telefonski stiki za otroka (pre)obremenjujoči.

Odgovor na pritožbo

6Predlagatelj v laičnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.¹

Odločitev o pritožbi

7Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

8Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 43. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo in procesne določbe povezane z izdajo začasne odredbe.

9Zmotne in z dokazi nepodprte so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje določilo predolgo obdobje, ko sta otroka pri predlagatelju, s tem, ko pri njemu prespita „štiri zaporedne noči“. Taka odločitev (tudi) po mnenju pritožbenega sodišča ne predstavlja predolge odsotnosti, ki bi otroka spravili v stisko, kot to zatrjuje nasprotna udeleženka v pritožbi. Prav nasprotno, stiki, kot jih je predlagala nasprotna udeleženka, niso v korist otrok, kar verjetnostno izhaja že iz mnenja CSD, v katerem CSD ugotavlja, da je predlagatelj v svojih ravnanjih zmernejši, da zmore postaviti potrebe otrok pred svoje potrebe ter otrokoma zagotavljati več stabilnosti in rutine, nasprotna udeleženka pa je v svojih ravnanjih nepredvidljiva, v izjavah kontradiktorna, predvsem pa otroka intenzivno obremenjuje z družinsko situacijo. Tudi iz teh razlogov (ne le zaradi preobremenjujočih voženj) je očitno CSD predlagal režim stikov, kateremu sicer sodišče prve stopnje ni sledilo, po katerem bi bila otroka bistveno več časa v varstvi in oskrbi pri predlagatelju.

10Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kljub izkazanim neprimernim vzorcem vedenja, s katerimi je nasprotna udeleženka izvajala starševsko skrb, določilo uravnotežen in enakomerno razporejen režim stikov, ker je upoštevalo, da otroka potrebujeta materino prisotnost v večjem obsegu, saj bi v nasprotnem prišlo do odtujitve. S tem je nasprotni udeleženki dalo (dodatno) možnost, da se kot enakopravni starš vključi v vzgojo in varstvo otrok. Na nasprotni udeleženki je torej zaveza, da bo spremenila neprimerne vedenjske vzorce do otrok, s katerimi je do sedaj ogrožala njihovo zdravje in osebnostni razvoj. Ta dejstva potrjujejo, da ni nobenega razloga, da bi se določil večji obseg stikov otrok z nasprotno udeleženko, kot ga je določilo sodišče prve stopnje. Glede na ravnanja nasprotne udeleženke, je sodišče prve stopnje pravilno omejilo stike po telefonu. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo tudi na mnenju CSD, da telefonski pogovori otroka obremenjujejo, ker nasprotna udeleženka po telefonu intenzivno obremenjuje otroka z družinsko situacijo.

11Sodišče ni določilo ure, ko mora predlagatelj pripeljati otroka na stike v D. nasprotni udeleženki. Odločilo je, da mora predlagatelj popoldan po šoli otroka odpeljati na dom nasprotne udeleženke. Tako časovno opredeljen čas predaje otroka dovolj natančno določa časovni okvir predaje otroka, ker upošteva trajanje šolskega pouka in vsakodnevne delovne obveznosti predlagatelja ter konkretne okoliščine povezane z zastoji v prometu na razdalji iz C. v D. Nerealna so pričakovanja nasprotne udeleženke, da bi predlagatelj lahko pripeljal otroka na njen dom do 15.00. Nasprotna udeleženka v pritožbi zatrjuje, da je predlagatelj „večkrat zamudil za pol ure“, kar ni razlog, da bi se spremenil opisno določen čas predaje otrok z začasno odredbo, ob tem, da niso zatrjevane in tudi ne izkazane okoliščine, da bi predlagatelj tak režim zlorabljal npr. na način, da bi otroka predajal nasprotni udeleženki v poznih popoldanskih ali večernih urah. Prevozi otrok na stike, ki jih opravljata oba udeleženca so pomembni tudi iz razloga, ker se s tem posredno prenašata na otroke sporočilo, da udeleženca stike z drugim staršem podpirata. Pritožba tudi ne upošteva, da so stiki v prvi vrsti pravica otrok, pritožba pa ne navaja, da bi opisanemu časovnemu režimu predaje otrok na stike, otroka nasprotovala oziroma, da bi bila iz tega razloga ogrožena.

Odločitev pritožbenega sodišča

12Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (šesti odstavek 165. člena ZPP).

¹ Odvetnica mag. E. E. je 23. 2. 2022 obvestila sodišče prve stopnje, da je med predlagateljem in odvetnico prenehalo pooblastilno razmerje ( l. št. 151).