VSL Sklep I Cp 897/2022

I. Pritožbi zoper sklep z 18. 2. 2022 se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne.

II. Pritožbi zoper sklep z 10. 3. 2021 se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovor toženke zoper sklep s 30. 11. 2020 kot prepozen zavrže.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z 10. 3. 2021 ugodilo ugovoru toženke in razveljavilo sklep o začasni odredbi, izdan 30. 11. 2020, v delu, ki se nanaša na prepoved toženki, da odtuji ali obremeni nepremičnino z ID znakom 0000/2 in zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. S sklepom z 18. 2. 2022 pa je sodišče ugodilo predlogu toženke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ugovora zoper začasno odredbo s 30. 11. 2020.

2Tožnik s pritožbama izpodbija oba sklepa.

3V pritožbi zoper sklep o ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpostavlja, da je toženka zamudila subjektivni rok za vložitev predloga, saj je razlog za strah prenehal že z dnem zamenjave ključavnice, torej 14. 12. 2020, in je zato 15 dnevni rok za pravočasno vložitev predloga iztekel. Od zamenjave ključavnice toženka ni imela več utemeljenega strahu, ki bi ji preprečeval vrnitev v hišo. Sicer pa bi tudi po vrnitvi domov in prejemu pošiljke ugovor še lahko vložila pravočasno. Pri institutu vrnitve v prejšnje stanje mora predlagatelj izkazati, da je bila sprememba stanja nepredvidljiva in dovolj resna, da mu je onemogočila izvedbo procesnega dejanja. Sodna praksa je pri pristopu na narok milejša, medtem ko pri prepoznem odzivu na sodno pošiljko strožje presoja upravičenost razloga, kar izhaja tudi iz odločbe VSM I Ip 709/2014. Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah stranka ni ravnala tako, kot se od nje razumno pričakuje, oziroma je ravnala malomarno. Po sodni praksi za prevzem pošte velja, da mora stranka sama poskrbeti za praznjenje poštnega predala in nosi riziko morebitnih napačnih izjav poštnih uslužbencev na pošti (VSL I Cp 193/2016). Tudi če je bilo tožnico strah, je bila pri prevzemu in neodzivu na sodno pošiljko malomarna. Toženka ni bila žrtev nasilja in so njene izjave glede strahu neutemeljene ter jim je sodišče zmotno sledilo. Strah je izkazovala le s svojo izpovedjo, ni pa predlagala nobene priče, čeprav so bili ob menjavi ključavnice prisotni delavci podjetja A. A., s. p., in njen oče, s katerimi naj bi tudi zapustila hišo. Zatrjevani strah ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj odprtje poštnega nabiralnika ne zahteva večjega napora in mora biti presoja njenega duševnega stanja resnejša. Toženka ni izkazala, da bi se njeno stanje bistveno spremenilo v relevantnem obdobju od 3. 12. do 25. 12. 2020. Tožnik je ključe hiše predal že 26. 11. 2020 in je prepoved približevanja spoštoval. V zvezi s kršitvijo ni bil nikoli procesiran. Zgolj njena izjava in ugotovitev, da je osebo strah, ne more predstavljati podlage za grob poseg v ustavno pravico iz 23. člena Ustave. Argumentacija sodišča, da od toženke ni bilo moč pričakovati, da bi pomislila na prevzem pošte, bi terjala močnejše dokaze, npr. izvedensko mnenje ali vsaj poročilo zdravnika, ki bi potrdila, da jo je strah onesposobil do te mere, da ni bila sposobna opraviti niti majhnih opravil. Toženka bi za prevzem pošte lahko pooblastila tudi koga drugega. Argumentacija sodišča je v očitnem nasprotju s sodno prakso in je sodišče materialno pravo zmotno uporabilo.

4V pritožbi zoper sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru toženke zoper izdano začasno odredbo, tožnik nasprotuje razlogom sodišča o neobstoju verjetnosti terjatve in izpolnjenosti nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbeno sodišče vsebine pritožbe ne povzema, saj je ugovor toženke vložen prepozno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5Na obe pritožbi tožnika je odgovorila toženka in predlagala njuno zavrnitev.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sodišče ugodi, če spozna, da je stranka zamudila rok ali narok iz upravičenega razloga (116. člen Zakona o pravnem postopku, ZPP). Dejstva, ki izkazujejo opravičljivost zamude, mora stranka izkazati, pri čemer velja ustaljena sodna praksa, da mora iti za okoliščino v njeni sferi, ki je ni bilo mogoče pričakovati in odvrniti. Le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje¹. Ta je mogoča le, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub zadostni skrbnosti (nekrivdi) ni mogla niti predvideti nit preprečiti².

8Toženka je predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ugovora zoper sklep o začasni odredbi s 30. 11. 2020. Ta ji je bil vročen z nadomestno vročitvijo na naslovu stalnega prebivališča, v času, ko se je nahajala v varni hiši. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki toženki puščeno v hišnem predalčniku 3. 12. 2020, sodno pisanje pa 21. 12. 2020. Toženka je v tem času razpolagala s ključi hiše, ki jih je tožnik predal na policijski postaji, vendar se je zaradi varnosti odločila, da bo ključavnice zamenjala. To je storila 14. 12. 2020, ko je bila skupaj z ključavničarji in očetom prisotna na domačem naslovu. Tožnica zatrjuje, da tega dne poštnega predalčnika ni odprla, saj se je prestrašila tožnika, ki je kršil prepoved približevanja in se z avtom ustavil na glavni cesti ob hiši. Na domači naslov se je stalno vrnila 24. 12. 2020, s pošiljko pa se je seznanila 25. 12. 2020. Iz predloženih vročilnic izhaja, da je pošiljko prejela znotraj roka, ko bi ugovor še lahko pravočasno vložila.

9Pritožnik utemeljeno opozarja, da v danih okoliščinah strah toženke pred tožnikom ne more predstavljati opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za presojo toženkine neskrbnosti niti ni odločilno, da ni uredila prevzema sodnih pošiljk v času, ko se je odselila v varno hišo³. Pritožbeno sodišče razume, da je morala najprej poskrbeti za lastno varnost in varnost mld. otroka ter se ni ukvarjala z administrativnimi zadevami, povezanimi s prevzemom pošte. Vendar je dokazni postopek pokazal, da toženke strah ni hromil do takšne mere, da ne bi zmogla poskrbeti za zamenjavo ključavnic na stanovanjski hiši, ki je bila prej skupen dom pravdnih strank. Iz prijave, ki jo je posredovala policiji zaradi tožnikove kršitve prepovedi približevanja⁴, izhaja, da se je 14. 12. 2020 na domačem naslovu dobila s ključavničarji in njenim očetom zaradi menjave ključavnic. Takrat je mimo hiše pripeljal tožnik in se odpeljal naprej, s tem pa kršil prepoved, da se ji približa na razdalji manj kot 300 m. Enak opis dogodka je podan v izjavi toženkinega očeta⁵. Tudi če je toženko ta vožnja prestrašila, je z menjavo ključavnic nadaljevala, saj v postopku ni bilo sporno, da so jih delavci zamenjali. Toženka se je torej nahajala na domačem naslovu, kjer po lastnih navedbah ni bila že dalj časa, imela je dostop do poštnega predalčnika, tožnik je že odpeljal mimo, zato ni verjetno, da ne bi zmogla napora, da preveri prispelo pošto. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je toženka s tožnikom imela stik zgolj dva dni prej pri predaji otroka, tako da je pristopila do njegovega vozila⁶, kar kaže na to, da je strah ob srečanju lahko obvladala. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da zgolj dejstvo, da se je tožnika ustrašila, ko je zapeljal mimo, ne more predstavljati opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj toženka ni izkazala takšne intenzitete strahu, da bi ji onemogočal prevzem domače pošte. Ni tudi nepomembno, da iz njenih trditev ni mogoče razbrati, v čem se je njen strah pred tožnikom zmanjšal, torej v čem je bistvena sprememba stanja med obdobjem, ko je zatrjevala, da zaradi strahu ni mogla pogledati v poštni predalčnik, in obdobjem, ko se je skupaj z otrokom preselila nazaj na naslov stalnega prebivanja.

10Pritožba nadalje utemeljeno izpostavlja dodatno malomarnost toženke, ki tudi po vrnitvi domov in odprtju hišnega predalčnika ni nemudoma vložila ugovora zoper začasno odredbo. Rok za opravo pravnega dejanja namreč še ni iztekel ter bi bil ugovor, ki bi ga vložila po izteku božičnih praznikov, torej 27. 12. 2020, še pravočasen. Ker toženka sploh ni navedla razlogov, ki bi ji preprečevali pravočasno opravo pravnega dejanja, na njej pa je dokazno breme, pritožbeno sodišče sledi pritožniku, da upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazala. Zamuda roka namreč ni nastala zaradi nezakrivljenega nenadnega in nepredvidljivega dogodka resnejše narave, ki bi ji onemogočal opravo pravnega dejanja, temveč je vzrok za zamudo v njeni sferi.

11Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožnika zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ugodilo ter ga spremenilo tako, da je toženkin predlog zavrnilo ( 3. točka 365. člena ZPP). Posledično je ugodilo tudi pritožbi zoper sklep z dne 10. 3. 2021 in ga spremenilo ter prepozen ugovor toženke zoper izdano začasno odredbo zavrglo ( 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

¹ Tako Galič v komentarju k 116. členu ZPP, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga. str. 478.
² Galič, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, str. 478.
³ Ob daljši odsotnosti od doma se sicer od povprečno skrbnega človeka, ki je v spornem razmerju in lahko pričakuje sodni postopek, razumno pričakuje, da bo uredil prevzem poštnih pošiljk na pošti ali za prevzem koga pooblastil oziroma vsaj poskrbel, da bo nekdo preverjal hišni predalčnik.
⁴ Priloga B3.
⁵ Priloga B16.
⁶ Priloga B3.