VSC Sklep II Cpg 56/2022

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da glasi:

″Ugovoru drugega dolžnika se ugodi, sklep o začasni odredbi z dne 10. 11. 2021 se razveljavi:

- v II. točki izreka in

- v III. do VI. točki izreka, kolikor se nanašata na drugega dolžnika, ter

se glede drugega dolžnika zavrne predlog za zavarovanje z začasno odredbo.

Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti drugemu dolžniku 253,99 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.‶

II. Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti drugemu dolžniku 253,99 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor drugega dolžnika z dne 22. 11. 2021 zoper sklep o začasni odredbi z dne 10. 11. 2021 (I. točka izreka). Drugemu dolžniku je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni plačati upniku 223,99 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Pritrdilo je drugemu dolžniku, da mora upnik storiti vse potrebno za zmanjšanje obsega škode, vendar takšen ugovorni razlog ne izpodbije zaključkov o nastanku težko nadomestljive škode, da se upnik ukvarja s poslovno dejavnostjo (mehansko obdelavo kovin z robotiziranimi napravami), za katero potrebuje nemoteno in konstantno oskrbo z električno energijo. Upnik je bil z dopisom tretjega dolžnika z dne 14. 10. 2021 obveščen, da bo v roku 8 dni izveden izklop od omrežja in je sodišče upoštevaje kratek 8-dnevni rok za odklop in vrsto dejavnosti upnika štelo, da lahko ima za posledico nastanek težko nadomestljive škode. Drugi dolžnik zaključkov v ugovoru ni dokazno demantiral, zato ni izpodbil verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode. Drži, da II. točka začasne odredbe glasi, da se drugemu dolžniku prepoveduje izvedbo odklopa merilnih mest upnika iz distribucijskega omrežja električne energije, vendar iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prepoved odklopa določena zgolj za to, da se začasno regulira obstoječe stanje v zvezi s presojo obstoja in veljavnosti pogodbe o dobavi električne energije, ki jo ureja g) točka prvega odstavka 151. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-1), medtem ko preostale točke prvega odstavka 151. člena EZ-1 in 150. člen EZ-1 niso predmet presoje.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugi dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz predlogu za izdajo začasne odredbe priloženih listin izhaja, da je bil predlagatelj obveščen o dveh možnostih ravnanja, da kljub neutemeljenemu vztrajanju upnika na prenehanju pogodbe o poslovnem odjemu prepreči odklop po predhodnem obvestilu po 151. členu EZ-1 in sicer sklenitev pogodbe o dobavi z drugim dobaviteljem ali zahteva začasno oskrbo po 44. členu EZ-1. Prvi dolžnik je upniku celo posredoval ponudbe za sklenitev pogodbe o dobavi z drugim dobaviteljem, na podlagi katerih je upnik izračunal, da bi ob sklenitvi nove pogodbe z drugim dobaviteljem do konca leta 2021 utrpel cca 10.000,00 EUR premoženjske škode, ki naj bi bila zanj nenadomestljiva. Listine in upnikove navedbe v predlogu kažejo, da se je odločil, da ne bo izvedel kritnega kupa niti zahteval zasilne oskrbe in je opustil svojo dolžnost izvesti razumne ukrepe zmanjšanja škode, ki jo priznava sodišče. Drugi dolžnik je že v ugovoru izpostavil, da utemeljenost teh možnosti izhaja iz dokazov, ki jih je predložil upnik in na katere se je drugi dolžnik v ugovoru skliceval ter torej ne bi smele biti obravnavane kot sporne ter ne bi smele biti predmet dokazovanja. Drugi dolžnik je v ugovoru izpostavil, da je dolžan in upravičen odklopiti merilna mesta upnika iz sistema iz različnih razlogov in po različnih postopkih (brez predhodnega obvestila, po predhodnem obvestilu, začasni odklop, odklop na zahtevo uporabnika), sodišče pa je z izdajo začasno odredbe drugemu dolžniku to kategorično prepovedalo za ves čas trajanja veljavnosti začasne odredbe, to je pravdnega postopka po tožbi, ki jo mora vložiti upnik v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Interpretacija sodišča, da se prepoved nanaša le na odklope na podlagi točke g) prvega odstavka 151. člena EZ-1, pretirano posega v pravice in dolžnosti drugega kot tudi prvega dolžnika, saj ne dopušča možnosti, da bi kadarkoli po izdaji začasne odredbe v času trajanja nastale druge utemeljene okoliščine (npr. neplačevanje računov upnika), ki bi utemeljevale morebitno kasnejšo odpoved pogodbe o dobavi in s tem pomenile temelj za nalog prvega dolžnika za odklop merilnih mest.

3Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je z izdajo odločbe Agencije za energijo drugi dolžnik izgubil pravni interes za uveljavljanje pravnih sredstev zoper začasno odredbo in zoper napadeni sklep.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je presojalo pogoje za ohranitev izdane začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po sklepu z dne 10. 11. 2021. Drugemu dolžniku je prepovedalo neposredno ali prek izpolnitvenih pomočnikov izvedbo odklopa merilnih mest upnika iz distribucijskega omrežja električne energije, pod pretnjo denarne kazni (list. št. 19 spisa).

6Upnik v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da drugi dolžnik ni izkazal pravnega interes za dopustnost pritožbe, da je z izdajo odločbe Agencije za energijo z dne 26. 11. 2021 (priloga B2) izgubil pravni interes, da je odpadel, da ugoditev pritožbi za drugega dolžnika ne bi pomenila izboljšanje pravnega položaja. Izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora posega v pravno zavarovane interese drugega dolžnika, saj mu izdana začasna odredba prepoveduje izvedbo odklopa merilnih mest upnika iz distribucijskega omrežja električne energije. Te odklope je drugi dolžnik dolžan izvrševati skladno s 150. do 153. členom EZ-1, na katere se v pritožbi sklicuje.

7Drugi dolžnik neutemeljeno navaja: (-) da se sodišče prve stopnje ni vsebinsko opredelilo do ugovornih navedb v zvezi z nedenarno terjatvijo upnika do drugega dolžnika, (-) da ni ugotavljalo ničesar niti se ne opredelilo do trditev upnika glede obstoja nedenarne terjatve do drugega dolžnika, (-) da ni podalo zaključkov v zvezi s tem, da ne vsebuje razloge za zaključek, da je nedenarna terjatev izkazana, (-) da so v obrazložitvi izostali razlogi o odločilnih dejstvih, (-) da sklepa ni mogoče preizkusiti, (-) da gre za kršitev pravil postopka, (-) da je sodišče poseglo v temeljne pravice drugega dolžnika. Sodišče prve stopnje se je glede verjetnosti obstoja nedenarne terjatve upnika do drugega dolžnika po prvem odstavku 272. člena ZIZ opredelilo z zavrnitvijo ugovora, da v zadevi ne gre za pristojnost Agencije za energijo v posebnem upravnem postopku, ker predmet spora ni dostop do distribucijskega sistema, temveč ugotovitev obstoja veljavne pogodbe za poslovni odjem o prodaji in nakupu električne energije z dne 29. 9. 2021 med upnikom in prvim dolžnikom (4. točka obrazložitve sklepa). Pojasnilo je še, da je odklop iz distribucijskega sistema zakonsko urejen na način, da kolikor pride do odstopa od pogodbe o dobavi, dobavitelj sam ne more izključiti uporabnika iz distribucijskega sistema, temveč odklop v končni posledici vedno izvrši distribucijski operater na podlagi obvestila dobavitelja, da je prvi dolžnik distribucijskemu operaterju – tretjemu dolžniku podal zahtevo za odklop merilnih mest iz distribucijskega omrežja, zato je tretji dolžnik v imenu drugega dolžnika obvestil upnika 14. 10. 2021 o odklopu merilnih mest iz omrežja zaradi nesklenjene pogodbe o dobavi električne energije, da odstop od pogodbe o dobavi povzroči v končni posledici odklop iz distribucijskega sistema, za kar je zadolžen distribucijski operater – drugi dolžnik (6. točka obrazložitve sklepa). Ker sodišče prve stopnje ni imelo dvoma v verjetnost obstoja terjatve upnika zoper prvega dolžnika, ni imelo dvoma v posledično verjetnost obstoja terjatve zoper drugega dolžnika.

8Drugi dolžnik neutemeljeno vztraja pri ugovorni trditvi, da sodišče ni pristojno za pravno varstvo z začasno odredbo in da je to Agencija za energijo. Slednja je po izdaji izpodbijanega sklepa (kar drugi dolžnik navaja z dopustno pritožbeno novoto) izvedla postopek nadzora in 26. 11. 2021 izdala odločbo, s katero je drugemu dolžniku naložila, da mora v dveh dneh preklicati obvestila o odklopu odjemalcem, pri katerih je prvi dolžnik odstopil od pogodbe o dobavi električne energije (priloga B2). Stališče sodišča prve stopnje glede pristojnosti je bilo pravilno. Obravnava se osnovni spor med upnikom ter prvim dolžnikom, drugi dolžnik je nastopal zgolj kot izpolnitveni pomočnik prvega dolžnika. Zato gre za civilno pravno razmerje, za katerega je pristojno redno sodišče.

9Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil upnik z dopisom tretjega dolžnika (za drugega dolžnika) z dne 14. 10. 2021 obveščen, da bo v roku 8 dni izveden odklop od omrežja¹ (9. točka obrazložitve sklepa). To pritožbeno ni sporno. Drugi dolžnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil upnik obveščen o možnosti preprečitve odklopa po predhodnem obvestilu po 151. členu EZ-1 s sklenitvijo pogodbe o dobavi z drugim dobaviteljem, da mu je prvi dolžnik posredoval ponudbe za sklenitev pogodbe, na podlagi katerih je upnik (v predlogu za izdajo začasne odredbe) izračunal, da bo ob sklenitvi nove pogodbe z drugim dobaviteljem do konca leta 2021 utrpel cca 10.000,00 EUR premoženjske škode (6. stran predloga; priloga A6), da to izhaja iz trditev upnika in ne bi smele biti obravnavane kot sporne. V skladu s četrtim odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika je moral upnik storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je kršitev pogodbe povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Upnik je imel zadosti časa najti drugega operaterja in preprečiti grozeči odklop. Če s predloženo ponudbo ni bil zadovoljen, to ne pomeni, da je lahko bil pasiven, saj se je s tem izpostavil grozečemu odklopu. Drugi dolžnik je izpodbil drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.

10Glede alternativnega drugega pogoja za izdajo začasne odredbe po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ tehtanja posledic je sodišče prve stopnje zaključilo, da drži, da II. točka začasne odredbe glasi, da se drugemu dolžniku prepoveduje izvedba odklopa merilnih mest upnika iz distribucijskega omrežja električne energije, vendar iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prepoved odklopa določena zgolj za to, da se začasno regulira obstoječe stanje v zvezi s presojo obstoja in veljavnosti pogodbe o dobavi električne energije, ki jo ureja g) točka prvega odstavka 151. člena EZ-1, medtem ko preostale točke prvega odstavka 151. člena EZ-1 in 150. člen EZ-1 niso predmet presoje (10. točka obrazložitve sklepa).

11Glede na to, da je drugi dolžnik uspel izpodbiti dokazovano težko nadomestljivo škodo v obliki grozečega odklopa, ta ne more hkrati predstavljati grozeče posledice. Za upnika so tako v primeru neizdaje začasne odredbe edine posledice plačevanje višje cene električne energije, se pravi razlika v ceni. To je v predlogu ocenil na podlagi predložene ponudbe in naj bi znašala najmanj 10.000,00 EUR (6. stran predloga). Na drugi strani je izdana začasna odredba v izreku neomejena in drugi dolžnik utemeljeno ponavlja, da je dolžan ter upravičen odklopiti merilna mesta iz sistema iz različnih razlogov in po različnih postopkih po 150. do 153. členu EZ-1, da je sodišče dejansko prepovedalo izvedbo vseh odklopov konkretnih merilnih mest, da ni izključilo prepovedi na podlagi posameznih zakonskih določil, da to pretirano posega v njegove pravice in dolžnosti, saj ne dopušča možnosti, da bi po izdaji začasne odredbe nastale druge utemeljene okoliščine, ki bi pomenile temelj za odklop. Zato bi v primeru izdane začasne odredbe za drugega dolžnika nastale hujše neugodne posledice, kot v primeru neizdaje za upnika. Drugi dolžnik je uspel izpodbiti alternativni drugi pogoj za izdajo začasne odredbe po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

12Sodišče druge stopnje ni poseglo v priznane stroške za izdajo sklepa o začasni odredbi zoper prvega dolžnika, ki ni vložil ugovora in pritožbe, temveč jih je razveljavilo le glede drugega dolžnika. Zaradi uspeha z ugovorom je upnik dolžan povrniti drugemu dolžniku stroške ugovornega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je priznalo stroške za sestavo ugovora zoper začasno odredbo 300 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), sodno takso za ugovor 30,00 EUR, 2 % materialne stroške in 22 % DDV. Skupaj znašajo 253,99 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.

13Drugi dolžnik je uspel tudi s pritožbo, zato je upravičen do stroškov za njeno sestavo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za sestavo pritožbe v istih postavkah in višinah kot za ugovor.

¹ Dejansko je imel upnik daljši rok, saj je v vlogi z dne 8. 11. 2021 napisal, da mu 9. 11. 2021 grozi odklop (list. št. 13 spisa).