VSC Sklep I Cp 46/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 2. 11. 2021, vložen dne 13. 12. 2021 in dopolnjen dne 10. 1. 2022.

2Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) po pooblaščenki in uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

Navaja, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse oziroma vsaj za obročno plačilo sodne takse. Tožnik povzema prvi in drugi odstavek 11. člena ZST-1 in izpostavlja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je zadnje tri mesece pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse prejel neto mesečni dohodek v višini 593,00 EUR iz naslova pokojnine in 86,25 EUR preostalih dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja. Tožnikov skupni mesečni dohodek je tako v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo znašal 679,25 EUR. Glede merila za oprostitev plačila sodnih taks je potrebno upoštevati merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), to je dvakratnik minimalnega dohodka določenega z ZSVarPre, ki od 1. 8. 2019 dalje znaša 402,18 EUR, dvakratnik tega zneska pa 804,36 EUR. Ker je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga prejemal povprečni mesečni dohodek v skupnem znesku 679,25 EUR, kar je manj od dvakratnika minimalnega dohodka določenega z ZSVarPre, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. V kolikor bi sodišče ugotovilo, da plačilo sodne takse glede na zgoraj ugotovljene dohodke ne bi ogrozilo preživljanja tožnika, pa je nesporno izpolnjen pogoj za obročno plačilo sodne takse. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnikovemu predlogu ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo prvi in drugi odstavek 11. člena ZST-1, ki določata pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in peti odstavek 11. člena ZST-1, po katerem mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri tem šesti odstavek 11. člena ZST-1 še določa, da ne glede na določbo prvega odstavka sodišče v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je do te pomoči upravičena oseba, če njen mesečni dohodek (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

5Glede na povzeto pravno podlago je tako sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je relevantna okoliščina za presojo predloga za taksno oprostitev povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, ki ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pravilno je nadalje ugotovilo tudi, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 402,18 EUR,¹ dvokratnik tega zneska pa 804,36 EUR.

6Kot izhaja iz ugotovitev izpodbijanega sklepa, tožnik živi sam. Držijo pritožbene navedbe, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev prejel 679,25 EUR mesečnih prihodkov, in sicer 593,00 EUR iz naslova pokojnine in 86,25 EUR preostalega dohodka iz drugega pogodbenega razmerja. Vendar pa pritožba spregleda, da tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje prejema tudi mesečne dohodke iz naslova obresti. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je tožnik iz naslova obresti prejel oktobra 2021 znesek 2.817,07 EUR, novembra 2021 znesek 2.726,20 EUR in decembra 2021 znesek 2.817,07 EUR. Zaradi teh prihodkov, ki jim tožnik pritožbeno ne nasprotuje, pa tožnikovi povprečni mesečni dohodki močno presegajo mejni znesek 804,36 EUR. S plačilom sodne takse za pritožbo, ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje znaša 33,00 EUR, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja. Ker tako tožnik že po dohodkovnem kriteriju ne izpolnjuje pogojev za oprostitev niti za obročno plačilo sodne takse, je predlog sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

7Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišča paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

¹ Prvi odstavek 8. člena ZSVarPre.