UPRS Sklep II U 297/2021-13

Tožba se zavrže.

1Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču dne 4. 10. 2021 vložila tožbo zoper odgovor tožene stranke št. IV K 51606/2018 z dne 25. 11. 2020, s katerim ji je ta sporočila, da sodišče za vrnitev vozniškega dovoljenja oziroma zadržanje izvajanja stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila nima nobene zakonske podlage.

2Tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu zahteva vračilo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in toženo stranko poziva, da se izreče glede zakonitosti izvrševanja stranske kazni. V tožbi navaja, da kot zapornik dela na kmetiji, kjer ima možnost, da bi vozil traktor, vendar tega ne more brez vozniškega dovoljenja.

3Tožba ni dovoljena.

4V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Pri predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče s sklepom tožbo zavrže, med drugim če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Gre za splošni procesni predpostavki za vložitev tožbe v upravnem sporu. Sodišče je na razloge iz 36. člena ZUS-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).

5Sodišče ugotavlja, da predmetni odgovor na predlog za vračilo vozniškega dovoljenja ne predstavlja posamičnega akta izdanega pri izvrševanju upravne funkcije, temveč gre za odgovor informativne narave, ki ni upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

6S predmetnim pisnim odgovorom št. IV K 51606/2018 z dne 25. 11. 2020 je sodišče tožeči stranki pojasnilo stanje zadeve in s tem odgovorilo na njen predlog za vračilo vozniškega dovoljenja. Isto sodišče je pred tem tožečo stranko obsodilo za kaznivo dejanje in ji s sodbo Opr. št. I Kpr 51606/2018-94 z dne 12. 2. 2019 določilo stransko kazen prepoved vožnje za vse vrste motornih vozil. Tožeča stranka je zoper to odločitev imela možnost pritožbe v kazenskem postopku.

7Ker izpodbijani akt ni upravni akt oz. drugi akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu in ne posega v pravice, obveznosti ali pravne koristi tožeče stranke, sodno varstvo pa je bilo zagotovljeno pred kazenskim sodiščem (4. člen ZUS-1), je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se do navedb v tožbi po vsebini ni opredelilo.