VSRS Sklep I Upr 1/2022

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

1Prosilec je pred Okrožnim sodiščem na Ptuju vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev obtožnega predloga zoper osumljena A. A. in B. B. Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici je namreč s sklepom št. Kt/7557/2021/10/MDV/TK-SB z dne 5. 1. 2022 zavrglo prosilčeve ovadbe zoper imenovana osumljenca s pravnim poukom, da ima prosilec pravico sam začeti kazenski pregon pred Okrajnim sodiščem na Ptuju tako, da v 30 dneh od prejema sporočila o zavrženju kazenskih ovadb predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali da vloži obtožni predlog.

2Predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju je z dopisom, ki ga je Vrhovno sodišče prejelo 24. 3. 2022, predlagala, naj določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Navaja, da je A. A. sodnik Okrajnega sodišča v Ormožu, razporejen na Okrajno sodišče na Ptuju, sodnik B. B. pa je razporejen s ptujskega okrajnega sodišča na Okrožno sodišče na Ptuju. Oba torej opravljata sodniško službo v sodnem okrožju Okrožnega sodišča na Ptuju, sama pa ima kot predsednica tega sodišča dnevne stike z imenovanima. Zato in ker se v postopku o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) presoja dejansko stanje iz kazenskega postopka, je nujno, da se zaradi ohranitve videza objektivne nepristranskosti sodišča za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določi drugo stvarno pristojno sodišče.

3Predlog je utemeljen.

4Institut delegacije pristojnosti je namenjen zagotavljanju smotrnosti izvedbe sodnih postopkov, uporabi pa se tudi v primerih obstoja drugih tehtnih razlogov, ki narekujejo prenos odločanja na drugo stvarno pristojno sodišče.¹ V skladu z ustaljeno sodno prakso tak razlog vzpostavljajo tudi okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.² Iz tega izhaja, da se s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja.³

5ZBPP v 1. členu določa, da je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek). Brezplačna pravna pomoč (med drugim) pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč (tretji odstavek istega člena). O dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje (tretji odstavek 2. člena ZBPP).

6Na podlagi teh določb je razvidno, da odločanje pristojnega organa o prošnji za brezplačno pravno pomoč, še ne pomeni sojenja v zadevi, na katero se prošnja nanaša, to je odločanja sodišča o dopustnosti in utemeljenosti procesnega akta, s katerim se je začel sodni postopek in ki je vložen zoper nasprotno stranko. Pomeni pa odločanje o materialni podstati pravice iz 23. člena Ustave in s tem odločanje o možnosti dostopa do sodnega varstva.⁴ Vrhovno sodišče zato zaradi tesne povezanosti obeh postopkov predlog za prenos odločanja o brezplačni pravni pomoči na drugo stvarno pristojno sodišče oziroma njegov organ obravnava smiselno enako kot primere prenosa pristojnosti sodišča za sojenje, urejenega v postopkovnih zakonih, z namenom zagotavljanja videza nepristranskega odločanja.

7Kot izhaja iz predloga in priloženega sklepa o zavrženju prosilčeve ovadbe, želi prosilec pred sodiščem nadaljevati kazenski pregon zoper omenjena sodnika v zvezi s kaznivimi dejanji zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen KZ-1), nevestnega dela v službi (258. člen KZ-1) ter protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja (prvi odstavek 288. člena KZ-1). Predlagateljica predseduje sodišču, na katerem opravlja sodniško funkcijo sodnik B. B., v njeno okrožje pa spada tudi okrajno sodišče, na katerem sodi sodnik A. A. To pomeni, da bi predlagateljica odločala o prosilčevi možnosti uresničevanja pravice do postopka pred sodiščem zoper osebi, ki sta sodnika sodnega okrožja, ki ga vodi. Navedeno pa v povezavi z izvajanjem delovnega procesa na sodišču, ko predsednica sama izpostavlja, da ima s sodnikoma dnevne stike, tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do posega v objektivni videz nepristranskosti.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče z namenom odstranitve vsakršnega dvoma v nepristranskost odločitve v postopku o brezplačni pravni pomoči predlogu ugodilo tako, da je kot pristojno za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Mariboru.

¹ Glej npr. 67. člen Zakona o pravdnem postopku(ZPP), na podlagi katerega lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
² Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I R 15/2014 z dne 6. 2. 2014, I Upr 3/2015 z dne 11. 2. 2015, I Upr 6/2015 z dne 2. 9. 2015, I Upr 1/2016 z dne 15. 3. 2016, I R 64/2017 z dne 25. 5. 2017.
³ Nanjo se je sklicevalo Vrhovno sodišče v sklepu I Upr 2/2021 z dne 5. 5. 2021, ko je odločalo o prenosu pristojnosti v zadevi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ki jo je vložil obdolženi v postopku preiskave.
⁴ To izhaja tudi iz navedb predsednice Okrožnega sodišča na Ptuju v obravnavanem predlogu, da bi odločala o brezplačni pravni pomoči za nadaljevanje kazenskega pregona oškodovanca kot subsidiarnega tožilca pred pristojnim sodiščem na podlagi pogojev, ki so določeni za pridobitev pomoči v 24. členu ZBPP.