VSL Sklep IV Cp 342/2022

I. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni tako, da se preživnina, ki jo je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za mld. A., zviša na 260 EUR mesečno.

II. V preostalem delu (glede večjega zvišanja preživnine) se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Stranki nepravdnega postopka sta bivša zunajzakonska partnerja. Imata skupnega sina A., rojenega ... 2011. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sina dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi (I. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); določilo stike sina z očetom (II. točka izreka, ni izpodbijano); določilo, da mora oče za sina mesečno plačevati materi 220 EUR preživnine, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen (III. točka izreka) in poleg tega tudi v naravi prispevati za preživljanje tako, da na račun stroškov, povezanih s treniranjem in ukvarjanjem z golfom, smučanjem ter nakupom kolesa, opravi vse potrebne nakupe in plačila za te dejavnosti (IV. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano), v preostalem delu pa je predlog predlagateljice zavrnilo (V. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VI. točka izreka, ni izpodbijano).

2Zoper zavrnilni del sklepa glede preživnine (V. točka izreka, posredno pa tudi III. točka izreka) se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov in med drugim navaja, da sodišče ni ustrezno ocenilo stroškov preživljanja mld. A. Režijske stroške je ocenilo na 250 EUR mesečno, čeprav je predlagateljica v pripravljalni vlogi navedla, kakšni so ti stroški, da so stroški ogrevanja večji pozimi in da se stroški ogrevanja močno povečujejo. Že v času sojenja so se zvišali ostali stroški, česa sodišče ni upoštevalo, predvsem gre za bistveno višje stroške elektrike. Pri režijskih stroških gre za določene fiksne stroške, ki bistveno ne odstopajo, če v stanovanju živita dve ali tri osebe. Pritožnica se ne more strinjati, da je sodišče za obleko in obutev mesečno priznalo 80 namesto 100 EUR. Že iz predloženih računov izhaja, da sta za sina kupovala dražje blagovne znamke, sodišče ne more pričakovati od predlagateljice, da bo hodila v outlet trgovine v tujino. A. je treba kljub temu, da sta se starša razšla, nuditi enako vrsto oblačil in obutve. Sodišče je stroške hrane, pijače in higiene ocenilo na 100 EUR mesečno, ko je upoštevalo, da ima A. dva obroka v šoli, pri čemer pa se mora prehranjevati tudi doma, med vikendi, počitnicami in prostimi dnevi, ko ni pri očetu, prav tako pa so tudi stroški osebne higiene in stroški za čistila. Sodišče je stroške hrane ocenilo v bistveno prenizkem znesku, sploh upoštevajoč tudi cene hrane, ko se npr. meso čedalje bolj draži. Predlagateljica je pojasnila, da za A. kupuje dražji gel za tuširanje v lekarni zaradi alergije, ko alergije sicer niso sporne, česar pa sodišče ni upoštevalo. Za zdravila je sodišče priznalo le 15 EUR mesečno, čeprav predlagateljica kupuje npr. inhalatorje, fiziološko raztopino, septabene, sirup za izkašljevanje, raztopino za bradavice, pri čemer že sam inhalator, ki se res ne kupuje vsak mesec, stane 100 EUR. Stroške za rojstne dneve je ocenilo le na 15 EUR mesečno, predlagateljica pa je izpovedala, da gre na rojstni dan povprečno enkrat na mesec in da za darilo 20 EUR, česar nasprotni udeleženec ni prerekal. Potrebno je še upoštevati stroške za rojstni dan, ko ga praznuje A., npr. leta 2021 je predlagateljica za torto in pice dala 100 EUR. Stroške, ki jih ima predlagateljica v zvezi z golfom, je ocenilo na 20 EUR mesečno, saj predlagateljica vozi A. tudi na treninge in turnirje, vendar pa pri tem ne gre le za potne stroške, ampak tudi za stroške prehrane, prenočišča, za žogice, prijavnine, tako da 20 EUR iz tega naslova ne krije vseh teh stroškov. Stroškov za letni dopust sodišče sploh ni upoštevalo, češ da tega stroška ne more prevaliti na drugega starša. Treba je upoštevati tudi stroške za razne letne delavnice, tabore in druge oblike poletnega druženja v organizaciji različnih skupin, društev, ustanov ipd. Ne strinja se s porazdelitvijo bremena stroškov preživljanja na enaka dela, saj oče mesečno razpolaga z višjimi dohodki kot predlagateljica, na kar kaže že njegov življenjski slog (večkratna daljša jadranja, intenzivno ukvarjanje z golfom, dopust na Maldivih), poleg tega ima še drugo premoženje, ki mu daje dohodek (najemnine, dobiček podjetja, računalniki za verižno rudarjenje s kriptovalutami itd.). Prav tako sodišče ugotavlja, da je večji del bremena oskrbe in vzgoje na predlagateljici, kar bi moralo ustrezno upoštevati.

3Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba je deloma utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno ugotovilo, pravilno in ustrezno je ocenilo tako potrebe preživninskega upravičenca (mld. A.) kot tudi preživninske zmožnosti obeh preživninskih zavezancev (predlagateljice in nasprotnega udeleženca), svoje ugotovitve in izvedene dokaze pa je ustrezno ocenilo in obrazložilo. Pritožničina graja dokazne ocene in ugotovljenih dejstev je v veliki meri pavšalna in nekonkretizirana, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo v zvezi z vprašanjem porazdelitve preživninskega bremena.

Glede preživninskih potreb:

7Pritožnica na več mestih (npr. glede režijskih stroškov in stroškov prehrane) navaja, da se določeni stroški ves čas povečujejo, da se določene storitve oziroma dobrine ves čas dražijo, kar naj bi bilo splošno znano. Tega dejstva sicer ni mogoče zanikati, vendar na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča ne vpliva. Ohranjanju realne vrednosti preživnin zaradi podražitev in drugih zvišanj življenjskih stroškov je namenjena uskladitev preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin po 107. členu Družinskega zakonika.¹ Količnik uskladitve (zvišanja) preživnin objavi pristojno ministrstvo v Uradnem listu in valorizacija se opravi po uradni dolžnosti, to uskladitev pa je sodišče prve stopnje izrecno predvidelo v III. točki izreka izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene vse pritožbene navedbe v zvezi z zviševanjem življenjskih stroškov.

8V zvezi z režijskimi (stanovanjskimi) stroški pritožnica le na splošno in nekonkretizirano zatrjuje, da naj bi bili ti stroški višji od tistih, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pri čemer v pritožbi sploh ne razčleni, koliko naj bi posamezni gradniki teh stroškov znašali (elektrika, ogrevanje, RTV itd.), kar bi bilo nujno, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo, ki mora vsebovati konkretizirane trditve v zvezi z dejstvi, ki jih pritožnik izpodbija. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da predlagateljica za svoje navedbe o višini življenjskih stroškov kljub pozivu sodišča ni predložila nobenih dokazov, česar pritožba ne prereka, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na skope in pavšalne navedbe ter dokazno nepodprtost sodišče prve stopnje režijske stroške, odpadajoče na eno osebo v stanovanju v Novem mestu, ocenilo primerno in ustrezno.

9Tudi v zvezi s stroški oblačil in obutve se pritožbeno sodišče strinja z oceno, da za enajstletnega fanta strošek 80 EUR mesečno (ali 960 EUR letno) povsem zadostuje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da ne držijo trditve, da naj bi A. kupovali samo oblačila višjega cenovnega razreda, temveč da gre za oblačila srednjega cenovnega razreda, kar je razvidno tudi iz dokazov, ki jih je predložila sama predlagateljica.² Tudi teh pravilnih in konkretno obrazloženih razlogov izpodbijanega sklepa pritožba ne napada konkretizirano, temveč le pavšalno in neizkazano ponavlja, da naj bi šlo za oblačila dražjih znamk, da pritožnica nima vedno možnosti kupovati v outletih v tujini in da ne more vedno čakati na znižanje oblačil in obutve. Predvsem pa pritožba popolnoma zanemari dejstvo, da je sodišče poleg preživnine v denarju določilo tudi preživnino v naturalijah (IV. točka izreka izpodbijanega sklepa), s katero je nasprotnemu udeležencu naložilo, da opravi »vse potrebne nakupe« v zvezi z ukvarjanjem z golfom in smučanjem, kar pomeni, da bo nasprotni udeleženec (oče) za sina kupil tudi vso potrebno obleko za treninge in tekmovanja v golfu ter oblačila za smučanje.

10V zvezi s stroški hrane, pijače in higiene so pritožbene navedbe prav tako pavšalne, saj pritožba ne pove, koliko naj bi znašali »vsi stroški v zvezi s tem,« temveč le posplošeno zatrjuje, da 100 EUR mesečno »ne zadošča.« Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopenjskega, da je ugotovljeni znesek primeren in ustrezen otrokovi starosti ter preživninskim zmožnostim staršev, še posebej ob upoštevanju dejstva, da ima A. zagotovljena dva obroka v šoli in da del počitnic ter vikendov³ preživi pri očetu, torej bo oče v tem času moral zagotoviti tudi njegovo prehrano.

11V zvezi z nakupi zdravil je neutemeljena pritožbena trditev (smiselno zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku⁴ v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku⁵), da sodišče ni upoštevalo, da predlagateljica kupuje dražji gel za tuširanje in da A. alergije niso sporne. Razloge o alergijah, zdravilih in gelih za tuširanje je sodišče prve stopnje zapisalo v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, s temi razlogi pa se pritožba zopet ne sooči, temveč govori mimo njih. Zato pritožbeno sodišče nima nobenega razloga dvomiti v pravilnost ugotovitev prvostopenjskega, da je imel A. atopični dermatitis (zaradi katerega bi potreboval hipoalergeni gel za tuširanje) kot dojenček in da ima sedaj le alergijo na cvetni prah, za kar prejema zdravilo claritin, ki je na recept (in v celoti plačano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja). Predlagateljica posplošeno in brez kakršnihkoli dokazil zatrjuje, koliko naj bi porabila za gel za tuširanje, za ostala zdravila in zdravstvene pripomočke, ki jih v pritožbi navaja, pa ne le, da ni predložila nobenih dokazil, temveč tudi na trditveni ravni ni pojasnila, koliko stanejo. Tudi trditev, da naj bi inhalator stal 100 EUR, je dokazno nepodprta, poleg tega pa je jasno, da se slednji ne kupuje vsak mesec; predlagateljica ne pove, na koliko mesecev (ali let) mora kupiti inhalator. Tako lahko pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi sodišča prve stopnje o tem sklopu stroškov pravilni, pavšalne in neizkazane pritožbene navedbe pa neutemeljene.

12Tudi glede rojstnih dni (kar zajema tako stroške za darila, ki jih A. odnese prijateljem, kot stroške organizacije A. rojstnega dne) je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega stroške ustrezno ocenilo. Res je, da nasprotni udeleženec ni prerekal, da gre A. povprečno enkrat mesečno na rojstni dan in dá darilo za 20 EUR, vendar tega ni mogel prerekati iz prostega razloga, ker predlagateljica v zvezi s tem ni postavila nobenih trditev. O tem je le izpovedala na zaslišanju, izvedba dokazov pa ne more nadomestiti trditev (212. člen ZPP). Enako velja tudi za pritožbene navedbe v zvezi s torto in picami – ker poprej teh trditev tožnica sploh ni konkretizirano postavila (in tudi ne predložila nobenih dokazil, ki jih ne ponudi niti v pritožbi), gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Odmera potrebnih izdatkov iz tega naslova s strani prvostopenjskega sodišča je po oceni pritožbenega sodišča ustrezna in skladna s povprečnimi stroški enajstletnega otroka v zvezi s praznovanjem svojih in tujih rojstnih dni.

13Enako pavšalne in neizkazane so tudi navedbe, da naj bi imela predlagateljica mesečno več kot 20 EUR stroškov z občasnimi vožnjami A. na golf. Ta del pritožbe povsem prezre, da je sodišče prve stopnje v zvezi s A. ukvarjanjem z golfom nasprotnemu udeležencu naložilo tudi preživninsko obveznost v naturalijah oziroma dolžnost kriti vse v zvezi s tem povezane stroške.

14Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče sploh ni upoštevalo stroškov za letni dopust; res je, da jih ni vključilo v skupne mesečne potrebe mld. A., vendar je v zvezi s tem pravilno pojasnilo (13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa na 8. strani), da v primerih, ko otrok počitnikuje z enim in drugim staršem, ni dopustno nerezidenčnega starša dvojno obremeniti (da bi moral kriti tako stroške, ki jih bo imel takrat, ko bo otrok dopustoval z njim, kot tudi tiste, ki jih ima drugi starš, ko dopustuje z otrokom). To stališče, ki je v sodni praksi utrjeno in v izpodbijanem sklepu ustrezno podprto s citiranjem sodne prakse Vrhovnega sodišča, pritožba le posplošeno napada. Glede na to, da je sodišče prve stopnje enakomerno porazdelilo preživljanje poletnih in drugih počitnic med oba starša, je jasno, da bodo obema staršema v načelu nastali v zvezi s A. počitnikovanjem približno enaki stroški. Zato je neutemeljeno (zopet povsem nekonkretizirano in dokazno nepodprto) naštevanje možnih oblik preživljanja prostega časa v poletnih počitnicah (tabori, delavnice itd.).

Glede preživninskih zmožnosti in preživninskega bremena:

15Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča tudi pravilno ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec, čeprav si formalno izplačuje le minimalno plačo, bistveno višje dohodke od predlagateljice, saj je direktor družinskega podjetja in živi na visoki nogi, kar očitno kaže na to, da ima poleg uradno prikazanih še druge prihodke. Pritožba sicer zatrjuje, da ima še razno drugo premoženje, ki mu daje dohodek (najemnine, dobiček podjetja, računalniki za verižno rudarjenje s kriptovalutami), vendar so te navedbe pavšalne in neizkazane, razen glede dobička družinskega podjetja, ki ga je sodišče prve stopnje (pritožbeno neizpodbijano) ugotovilo v višini okoli 20.000 EUR letno ali 1667 EUR mesečno. Že sodišče prve stopnje je torej ugotovilo, da nasprotni udeleženec razpolaga z občutno višjimi prihodki kot predlagateljica.

16Vendar pa je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje premalo upoštevalo to dejstvo in nadaljnje dejstvo, ki ga utemeljeno izpostavlja pritožba – da je kljub obsežnim stikom očeta z otrokom večji del bremena oskrbe in vzgoje (kuhanje, pranje, šolske obveznosti itd.) na predlagateljici. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu poleg plačila preživnine v denarju naložilo tudi preživnino v naturalijah, vendar pa je glede na dejstvo, da ima nasprotni udeleženec občutno višje prihodke od predlagateljice in da je hkrati na predlagateljici večji del bremena za oskrbo, varstvo in vzgojo skupnega otroka, v denarju določena preživnina nekoliko prenizka. Po oceni pritožbenega sodišča je ustrezna preživnina (do prve uskladitve z rastjo življenjskih stroškov) ne 220, temveč 260 EUR mesečno, kar pomeni (upoštevaje A. potrebe, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča znašajo 440 EUR mesečno) razporeditev bremena v razmerju cca 41 : 59, pri čemer ni upoštevano tisto, kar je oče dolžan poleg preživnine v denarju prispevati v naturalijah.

Sklepno in glede stroškov:

17Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva in svojo odločitev ustrezno obrazložilo, je pa deloma zmotno uporabilo materialno pravo pri porazdelitvi preživninskega bremena, zato je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi predlagateljice deloma ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka spremenilo tako, da je namesto 220 EUR določilo 260 EUR preživnine mesečno.

18Ker je v preostalem delu (v predlogu je predlagateljica zahtevala preživnino 350 EUR mesečno, v pritožbi pa ne pove, koliko višjo pravzaprav zahteva) ugotovilo, da je pritožba neutemeljena, saj za še višjo preživnino od prisojene ni podlage, je v presežku pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19V družinskih nepravdnih postopkih sodišče odloči o stroških po prostem preudarku (55. člen ZNP-1). Odločitev prvostopenjskega sodišča, da vsak od udeležencev postopka sam nosi svoje stroške postopka, je po oceni pritožbenega sodišča ustrezna in na enak način je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka.

¹ Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.
² V računu v prilogi A9 gre za znamke oziroma prodajalce Nike, S. Oliver, Interspar, Humanic, Tom Tailor, v računih italijanskega outleta pa gre med drugim za znamke Timberland, Diesel, Intersport in Adidas. Tudi iz fotografije mld. A. pri igranju golfa je razvidno, da nosi oblačila znamke Adidas (priloga B6). Splošno je znano, da nobena od navedenih znamk ne sodi v (naj)višji cenovni razred.
³ Iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa je razvidno, da mld. A. preživlja tako poletne kot medletne počitnice in praznike izmenično pri vsakem staršu (torej preživi, dolgoročno gledano, pri vsakem polovico tega časa), pri očetu je tudi vsako sredo od konca šole do četrtka zjutraj in vsak drugi vikend od petka popoldan do ponedeljka zjutraj.
⁴ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
⁵ Uradni list RS, št. 16/2019.