VSM Sklep I Ip 149/2022

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo glede dela glavnice v višini 69.275,46 EUR in zamudnih obresti v skupnem znesku 131.703,29 EUR, v ostalem pa ugovor zavrnilo (I. točka izreka) in upniku naložilo, da dolžnikoma povrne stroške ugovornega postopka v višini 1.282,14 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi tudi glede dela glavnice, četudi je obrazložilo, da je upnik upravičen, da se iz zastavljene nepremičnine poplača za celotno glavnico. Upnik meni, da bi tudi za zamudne obresti moralo veljati enako kot glede glavnice, saj jih je glede poplačila treba upoštevati kot celoto skupaj z glavnico. Upnik uveljavlja procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo odločitve tako, da se ugovor dolžnikov v celoti zavrne in zavrnejo ugovorni stroški, podredno predlaga razveljavitev napadene odločitve in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3Dolžnika v pravočasni pritožbi menita, da izjava upnika z dne 5. 12. 1996 o odpovedi kredita ni javna listina, ki bi lahko dokazovala zapadlost. Zaradi tega ni podana izvršljivost izvršilnega naslova. Dolžnika nadalje menita, da ni podana aktivna legitimacija, saj je bil prenos terjatve na novega upnika v neskladju z zakonodajo glede varstva potrošnikov. Izpostavita, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati v času odstopa terjatve veljavno prepoved odstopa osebam, ki nimajo dovoljenja za kreditiranje. Dolžnika tudi menita, da poplačilo upnika ni dopustno niti glede glavnice, saj je kot naturalna (zastarana) obveznost ta prenehala, posledično pa tudi hipoteka. Predlagata spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se njunemu ugovoru v celoti ugodi. Priglašata pritožbene stroške.

4Upnik v odgovoru na pritožbo dolžnikov pojasnjuje, da je banka organizacija, ki lahko izda javno listino in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje glede aktivne legitimacije. Priglaša strošek odgovora na pritožbo.

5Dolžnika v odgovoru na pritožbo upnika pritrjujeta razlogom sodišča prve stopnje glede zastaranja in ločenosti obresti od glavnice. Priglašata pritožbene stroške.

6Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi upnika

7Upnik spregleda, da je sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi dovolilo izvršbo za kapitalizirano glavnico, v znesku katere so bile zajete tudi obresti, čista glavnica pa je znašala le 14.906.204,70 SIT, sedaj 62.427,83 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno v tej zvezi upoštevalo upnikove navedbe o specifikaciji obveznosti, kot te izhajajo iz mnenja, ki ga je upnik predložil v postopku (priloga A16, str. 3).¹

8Glede obrazložitve upnik nadalje spregleda, da je sodišče prve stopnje posebej uporabilo pojem čiste glavnice, s čimer je obrazložitev skladna z izrekom in v tej zvezi ni podano nasprotje. Ker je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru kot pravnem sredstvu, je moralo v obravnavanem izreku upoštevati izrek, kot je bil opredeljen v sklepu o izvršbi, v katerem je sodišče prve stopnje uporabilo pojem glavnice, a ne v pomenu čiste glavnice, ampak kapitalizirane glavnice, kateri so pripisane tudi obresti. Iz odločitve o ugovoru v povezavi s sklepom o izvršbi vsebinsko opredeljeno izhaja, za kakšen znesek glavnice so bile opredeljene obresti, iz česar izhaja jasno tudi čista glavnica, za katero ostane dovoljena izvršba. S tem iz izreka v povezavi z obrazložitvijo opredeljeno tako, da se ne dvomi o tem, kaj izraža, izhaja, da je razveljavljena izvršba za k glavnici pripisane obresti in tudi za posebej kapitalizirani znesek zamudnih obresti. Zatrjevana procesna kršitev po pojasnjenem ni podana.

9Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo svojo odločitev na določilu drugega odstavka 368. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki dopušča poplačilo zastaranih obveznosti² iz zastavljene nepremičnine, vendar le glede glavnice.³ Upnik neutemeljeno meni, da se iz zastavljene nepremičnine smejo poplačati tudi obresti, ki so pripisane glavnici in kapitalizirane. Obresti ne izgubijo svoje narave stranske obveznosti le zato, ker se kapitalizirajo; s kapitalizacijo ne postanejo glavnica.⁴ Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da moramo enotno obravnavati zamudne obresti kot akcesorno terjatev. Glede na jasno zakonsko besedilo, je uveljavljena različna obravnava glavnice in stranskih terjatev, ki se ne morejo poplačati, če so zastarane, niti iz zastavljene nepremičnine. Upnik se neutemeljeno v tej zvezi sklicuje tudi na 418. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), prvič zato, ker velja za obravnavane obveznosti ZOR, drugič zato, ker prehod terjatve na prevzemnika tudi glede stranskih terjatev in pravic še ne pomeni, da se te morajo vedno obravnavati enako kot glavnica glede poplačila, kot je bilo pojasnjeno.

K pritožbi dolžnikov

10Dolžnika sicer pravilno opozarjata, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh zakonskih pogojev iz prvega odstavka 224. člena ZPP, pod katerimi ima listina pomen javne listine,⁵ vendar slednje ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Četudi predčasne zapadlosti z izjavo z dne 5. 12. 1996 upnik ne more dokazovati, ampak bi moral v tej zvezi v pravdo (drugi in tretji odstavek 20. člena ZIZ), pa zapadlost glavnice vendarle izhaja že iz samega izvršilnega naslova (kot izhaja iz obrazložitve sodišča prve stopnje) dne 1. 4. 1998, s čimer zapadlosti in s tem izvršljivosti glede glavnice ni bilo potrebno posebej dokazovati. Ker je sodišče prve stopnje ohranilo v veljavi izvršbo le še glede (čiste) glavnice, navedena zapadlost v obravnavani zadevi zadošča.

11Navedena predčasna zapadlost celotnega kredita bi bila pomembna le glede zapadlosti zamudnih obresti, ne pa tudi glede glavnice, izvršba katere je še edina dovoljena glede na odločitev sodišča prve stopnje. Zadnji obrok, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je zapadel v vsakem primeru 1. 4. 1998, kot izhaja iz pogodbe, ki je sestavni del sporazuma po Zakonu o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Tega dolžnika pritožbeno ne grajata. S tem je podana izvršljivost glede glavnice, kar zadošča.

12Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da hipoteka, ki je nastala v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ni časovno omejena. V tej zvezi sodišče druge stopnje razloge sodišča prve stopnje v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev. Zastarana (naturalna) obveznost ne preneha, kot zmotno menita upnika, s tem pa tudi ne hipoteka, kot je bilo pojasnjeno. Poplačilo zastarane glavnice pa izrecno dopušča prej navedeno določilo ZOR. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

13Tudi pritožbeno stališče, da ni podana aktivna legitimacija, ni utemeljeno. Dolžnika cesijo zmotno obravnavata kot neodvisen posel. Gre za akcesorni pravni posel, ki brez terjatve, ki se prenaša, nima samostojnega pomena. Prenesene terjatve pa izvirajo iz kreditne pogodbe, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo prepovedi odstopa terjatev iz potrošniških kreditnih pogodb na osebo, ki nima dovoljenja za kreditiranje, na katero se sklicujeta dolžnika. Prvi je navedeno prepoved uveljavil v tretjem odstavku 20. člena Zakon o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1), enako prepoved pa je opredeljena tudi v tretjem odstavku 23. člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-2). Oba navedena zakona pa izrecno v prehodnih določbah določata, da se ne uporabljata (tako tudi ne glede navedene prepovedi) za kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene pred njuno uveljavitvijo (drugi odstavek 41. člena ZPotK-1 in četrti odstavek 99. člena ZPotK-2), kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, saj je ZPotK-1 začel veljati šele dne 7. 8. 2010.

14Ker stranki nista podali konkretne graje stroškovne odločitve, je sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal kršitev.

15Tudi glede glavne odločitve niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16Ker stranki v pritožbenem postopku nista uspeli, vsaka sama krije svoje stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ Upnik je izvedenko angažiral sam zunaj postopka, s tem pa predloženo mnenje lahko šteje le kot upnikove navedbe in ne kot dokaz z izvedencem. VSRS Sodba II Ips 895/2009.
² Nobena od strank ni pritožbeno izpodbijala zaključka sodišča prve stopnje o zastaranju obveznosti.
³ Sporazum po 251.c členu Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), v katerem je zajeta kreditna pogodba, je iz leta 1993, ko še ni veljal Obligacijski zakonik (OZ), zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila ZOR.
⁴ VSL Sodba I Cp 1202/2009 in VSL Sodba II Cp 1265/2012.
⁵ Banka je navedeno izjavo o predčasni zapadlosti kredita podala v okviru civilnopravnega razmerja in ne pri izvrševanju javnih pooblastil, kar je zakonski pogoj.