VSRS Sodba in sklep II Ips 139/2019

I. Postopek se nadaljuje.

II. Reviziji se ugodi in se:

– I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s I. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„V razmerju med tožečo stranko in toženo stranko se razveljavi učinek pogodbe z naslovom Pogodba o preužitku, ki je bila sklenjena v notarskem zapisu SV 1307/2012 z dne 10.11.2012.“

– v preostanku se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za novo končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Tožnica je v postopku osebnega stečaja. Stečajna upraviteljica je v tej pravdi izpodbijala pravna dejanja stečajne dolžnice (tožnice), in sicer pogodbo o preužitku, ki sta jo pravdni stranki sklenili 10. 11. 2012 v obliki notarskega zapisa in s katero je tožnica na toženca prenesla lastninsko pravico na več nepremičninah. Pogodba je bila zemljiškoknjižno realizirana. S tem prenosom naj bi prišlo do zmanjšanja premoženja tožnice, zaradi česar bodo stečajni upniki prejeli manjše plačilo svojih terjatev. S podrednim tožbenim zahtevkom je zahtevala ugotovitev ničnosti iste pogodbe.

2Sodišče prve stopnje je ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, tako da je v razmerju med pravdnima strankama razveljavilo učinek sporne pogodbe, ugotovilo neveljavnost vknjižb lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile predmet te pogodbe, na toženca ter naložilo vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožencu je naložilo izpraznitev in izročitev navedenih nepremičnin v stečajno maso. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 286/2019 z dne 5. 9. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, kjer določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi osebami sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013, skladno z Ustavo RS.

5Toženec je na tej podlagi zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo, v kateri predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Priglaša revizijske stroške.

6Revizija je bila vročena tožnici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

7Dne 6. 9. 2021 je toženec na Vrhovno sodišče naslovil vlogo, v kateri predlaga, naj v primeru razveljavitve sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitve zadeve v novo sojenje odloči še, da se zadeva ponovno obravnava pred drugim sodnikom. Ker je bila vloga vložena po izteku roka za vložitev revizije, torej prepozno, je Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

8Ob odločanju o reviziji je Vrhovno sodišče ocenilo, da je določba drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, ki bi jo moralo uporabiti, protiustavna. Postopek je zato prekinilo in na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo zahtevo za začetek postopka za presojo njegove ustavnosti (156. člen Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču). Ustavno sodišče je o zahtevi odločilo z odločbo št. U-I-397/20-6 z dne 2. 12. 2021. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da se revizijski postopek nadaljuje in odločilo o reviziji.

Dejanski in pravni okvir spora

9Dejansko stanje, bistveno za odločitev o reviziji, je mogoče strniti v naslednje točke:

– Tožnica in toženec, ki je njen sin, sta 10. 12. 2012 sklenila pogodbo o preužitku v obliki notarskega zapisa, s katero je tožnica na tožnica prenesla lastninsko pravico na več nepremičninah, ki so v naravi kmetija s stanovanjsko hišo. Vrednost nepremičnin je bila ocenjena na 389.000 EUR. Toženec se je v zameno zavezal do smrti skrbeti za tožnico. Pogodba je bila zemljiškoknjižno realizirana.

– Tožnica je bila v času sklenitve pogodbe insolventna.

– Postopek osebnega stečaja zoper tožnico je bil uveden 5. 6. 2017 na predlog dolžnice same, oklic o začetku postopka št. St 1903/2017 pa objavljen 8. 6. 2017.

– S prenosom premoženja na podlagi pogodbe o preužitku naj bi prišlo do zmanjšanja premoženja tožnice, zaradi česar bodo stečajni upniki prejeli manjše poplačilo svojih terjatev.

10Izpodbojna so le pravna dejanja stečajnega dolžnika, storjena v obdobju izpodbojnosti. Za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, obdobje izpodbojnosti opredeljuje določba prvega odstavka 391. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ta določba je bila spremenjena z novelo ZFPPIPP-G, in sicer je bilo obdobje izpodbojnosti v postopku osebnega stečaja podaljšano iz zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja na zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja.¹ Novela ZFPPIPP-G je stopila v veljavo 26. 4. 2016. V drugem odstavku 34. člena (prehodna določba) je še določila, da se spremenjena določba 391. člena ZFPPIPP uporablja za postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi novele.

Odločitev sodišč nižjih stopenj

11Sodišči nižjih stopenj sta sklenili, da je bilo tožničino premoženje zmanjšano (objektivni pogoj izpodbojnosti), saj za svojo dajatev ni prejela protidajatve, ki bi jo bilo mogoče premoženjsko ovrednotiti. Pogodbo naj bi sklenila z namenom rešiti premoženje pred pretečo izvršbo. V času sklenitve pogodbe je bila nedvomno insolventna. Ker je bilo dejanje izvršeno v korist njenega sina, torej osebe, ki ima v razmerju do stečajne dolžnice položaj ožje povezane osebe, se šteje, da je dejanje izpodbojno ne glede na toženčevo (ne)seznanjenost s tožničino insolventnostjo (subjektivni pogoj izpodbojnosti).

12Postopek osebnega stečaja nad tožnico se je začel po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G. Pravno dejanje, ki je predmet izpodbijanja, je bilo storjeno približno štiri leta in pol pred začetkom stečajnega postopka. Sodišči nižjih stopenj sta pri presoji, ali je bilo dejanje storjeno znotraj obdobja izpodbojnosti, upoštevali petletno obdobje, uvedeno z novelo ZFPPIPP-G. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da je sporni posel postal potencialno izpodbojen šele z začetkom stečaja, pred tem pa pogodbeni stranki nista mogli imeti pravno varovanega pričakovanja, da zakon glede pogojev izpodbijanja ne bo spremenjen. Zmotno naj bi bilo stališče toženca, da gre za retroaktivni poseg v pravice pogodbenih strank. Spremenjeno pravilo o daljšem izpodbojnem obdobju namreč učinkuje le za naprej, tj. za tiste stečajne postopke, ki so se začeli po uveljavitvi novele.

Povzetek navedb strank v revizijskem postopku

13Bistvo toženčeve revizije je mogoče strniti v očitek, da so določbe ZFPPIPP, ki sta jih sodišči nižjih stopenj uporabili pri presoji obdobja izpodbojnosti, v neskladju z Ustavo, saj za nazaj posegajo v pravne položaje, zaključene v času veljavnosti prejšnje norme. Meni, da je imel po preteku treh let od sklenitve sporne pogodbe upravičeno in pravno varovano pričakovanje, da se pogoji izpodbijanja za to pogodbo ne bodo spremenili.

14Tožničin ključni argument iz odgovora na revizijo je, da pravica do izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika (in nasprotna obveznost prejemnika koristi) nastane šele z začetkom stečaja. Stečajni upravitelj je ne more že pred tem trenutkom (torej še preden jo je sploh dobil) izgubiti, češ da je že poteklo obdobje izpodbojnosti. Slednje ne teče od trenutka storitve pravnega dejanja (npr. sklenitve posla), temveč se šteje za nazaj od trenutka začetka stečajnega postopka. Zato naj bi – vezano na trenutek sklenitve pogodbe – ne bi bilo mogoče govoriti o kakršnem koli zaključenem pravnem položaju pogodbenih strank. Položaj se v zvezi s stečajnim izpodbijanjem ne more zaključiti, saj se niti začel še ni. Pridobljena pravica ne more izhajati iz hipotetičnega položaja, ko bi se stečajni postopek začel pred uveljavitvijo novele in bi bilo v tem primeru izpodbijanje v stečaju zaradi poteka triletnega izpodbojnega obdobja že onemogočeno. Cilj podaljšanja obdobja izpodbojnosti je bil v varstvu ustavnih pravic upnikov in možnosti njihovega poplačila napram pravicam oseb, ki so naklonitev prejele neodplačno, in s stečajnim dolžnikom povezanih oseb, za katere je mogoče domnevati, da so z njim delovale usklajeno.

Presoja utemeljenosti revizije

15Revizija je utemeljena.

16Revizijsko sodišče bi moralo dati odgovor na vprašanje, ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, kjer določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013, skladno z Ustavo RS. Na Ustavno sodišče je vložilo zahtevo za začetek postopka za presojo ustavnosti navedenega člena.

17Z odločbo št. U-I-397/20 z dne 2. 12. 2012 je Ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP-G v delu, v katerem ureja uporabo spremenjene določbe 391. člena za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in pri katerih se je na dan njegove uveljavitve (26. 4. 2016) obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo. S tem je pritrdilo zahtevi, s katero je revizijsko sodišče izpodbijalo omenjeno določbo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, ter odgovorilo na zastavljeno revizijsko vprašanje.

18Razveljavitev protiustavne določbe drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G pomeni, da je obdobje izpodbojnosti za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je dolžnik z osebami, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezanih oseb, sklenil ali izvedel v obdobju pred uvedbo postopka osebnega stečaja enako, kot je bilo pred novelo ZFPPIPP-G, torej tri leta. Ker je bila izpodbijana pogodba o preužitku sklenjena 10. 12. 2012, stečajni postopek zoper dolžnico pa je bil uveden 5. 6. 2017, pogodba ni bila sklenjena znotraj triletnega obdobja izpodbojnosti, saj se je slednje ob upoštevanju datuma uvedbe postopka že izteklo pred 26. 4. 2016, ko je začel veljati ZFPPIPP-G. To pomeni, da je primarni tožbeni zahtevek, s katerim so bila izpodbijana pravna dejanja stečajne dolžnice, neutemeljen, in ga je treba zavrniti.

19Tožnica je uveljavljala tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala ugotovitve, da je sporna pogodba o preužitku nična. V sklopu podrednega zahtevka je (enako kot pri primarnem) posledično zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižb lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile predmet te pogodbe, na toženca, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izpraznitev in izročitev navedenih nepremičnin v stečajno maso. Ker sta v predhodnem sojenju sodišči nižjih stopenj ugodili že primarnemu zahtevku, o podrednem zahtevku še nista odločali. O njem bo treba odločiti v ponovljenem sojenju.

Odločitev o reviziji

20Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo (prvi in drugi odstavek 380. člena ZPP), sodbi sodišč nižjih stopenj spremenilo tako, da je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka), v preostanku pa ju je razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (III. točka izreka).

Odločitev o revizijskih stroških

21Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (III. točka izreka).

Sestava senata in glasovanje

22Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ 19. člen novele ZFPPIPP-G, Ur. l. RS, št. 27/16 z dne 11. 4. 2016.