UPRS Sodba I U 557/2021-12

I. Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. 11064- 20734/2020-3, z dne 27. 8. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je organ prve stopnje na podlagi petega odstavka 8. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS št. 98/20, v nadaljevanju: ZIUPDV) in Sklepa o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (Uradni list RS št. 104/20) odločil, da se vloga tožnika za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih plač delavcem na začasnem čakanju na delo zavrne (1. točka izreka), da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) in da je izpodbijani sklep takse prost (3. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo v postopku na podlagi vloge in po uradni dolžnosti pridobljenih listin oziroma podatkov ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti na dan vložitve vloge.

3Organ druge stopnje je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV zavrnil pritožbo tožnika, saj je organ prve stopnje ugotovil, da delodajalec ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge, zaradi česar ni bil upravičen do delnega povračila izplačanih nadomestil plač. Ugotavlja, da je tožnik v pritožbi navedel, da je v postopku prisilne poravnave in da je priložil potrdilo FURS št. DT 42900-115806 z dne 22. 12. 2020, ki ne izkazuje pravno relevantnega dejstva, da je imel na dan vložitve vloge 4. 8. 2020 poravnane vse davčne obveznosti. Navaja, da pritožbene navedbe, da je imel tožnik na dan podaje vloge poravnane zakonsko določene obveznosti, niso izkazane z ustreznim potrdilom.

4Tožnik v tožbi navaja, da je imel na dan vložitve vloge za priznanje pravice poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ ter plačane vse zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Na dan oddaje vloge pa je imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in je zato izpolnjeval vse pogoje za priznanje pravice do nadomestila. Zato je v skladu z ZIUPDV izpolnjeval vse pogoje za priznanje pravice do nadomestila. Tožnik nadalje navaja, da so obveznosti, ki se prikazujejo v FURS evidencah kot neporavnane, poravnane in da so podatki FURS nepravilni. Obveznosti, ki se prikazujejo na njegovi knjigovodski kartici FURS, predstavljajo obveznosti iz naslova prisilne poravnave, ki pa še niso zapadle v plačilo. Od 18. 2. 2019 je namreč v postopku prisilne poravnave, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani potrdilo z zdaj že pravnomočnim sklepom z dne 10. 3. 2020. Citirane obveznosti bodo tako poplačane v skladu s potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja tožnika. Na nepravilnost knjiženja s strani FURS je tožnik z dopisom 9. 4. 2020 opozoril tudi Državno odvetništvo. V zvezi s tem pojasnjuje, da so bila njegova plačila knjižena na način, da so se s tekočimi plačili poravnavali tožnikovi najstarejši dolgovi, ki so zajeti v načrtu finančnega prestrukturiranja tožnika in še niso zapadli v plačilo. Tožnik še navaja, da je dopolnitvi pritožbe priložil tudi potrdilo z dne 22. 12. 2020, iz katerega izhaja, da je imel na dan 22. 12. 2020 poravnane vse do tega dne evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila, vendar je toženka njegovo pritožbo kljub temu zavrnila. Vztraja, da iz potrdila izhaja, da je imel celotno obdobje do 22. 12. 2020 poravnane vse obveznosti do FURS. V zvezi s tem opozarja, da je tudi prvostopenjski organ v drugi, istovrstni zadevi njegovim stališčem pritrdil. Tožnik sodišču predlaga, naj po izvedenih predlaganih dokazih izpodbijani sklep in odločbo z dne 14. 1. 2021 razveljavi in njegovi vlogi za priznanje pravice do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo ugodi ter se mu prizna pravica do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, napotenih na začasno čakanje na delo za obdobje od 1. 8. 2020 do 31. 8. 2020 v znesku 1.504,92 EUR oziroma podrejeno, naj zadevo vrne toženki v ponovni postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis.

6Tožba je utemeljena.

7Sodišče je obravnavano zadevo prejelo dne 6. 4. 2021, potem ko se je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu.

8V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik dne 4. 8. 2020 vložil vlogo za priznanje pravice do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo in da iz potrdila FURS št. DT 42900-115806 z dne 22. 12. 2020 izhaja, da ima tožnik na dan izdaje potrdila poravnane vse davčne in nedavčne obveznosti, ki jim je iztekel rok plačila. Sporno je, ali je tožnik upravičen do delnega povračila izplačanih nadomestil plač na podlagi 1. alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV.

9Upravičence do pravice do povračila izplačanih nadomestil plače določa ZIUPDV v 1. alineji drugega odstavka 8. člena, v skladu s katerim navedene pravice ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

10Z uporabo jezikovne metode razlage iz določbe prvega stavka 1. alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV izhaja, da ta določa dva pogoja, pod katerima je delodajalec upravičen do pravice do povračila izplačanih nadomestil plače. Prvi pogoj je, da mora delodajalec izpolnjevati obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, drugi pogoj pa je, da so neplačane obveznosti zapadle v plačilo. Torej so za ugotavljanje upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plač relevantne zgolj tiste neplačane obveznosti, ki so zapadle v plačilo.

11Organ prve stopnje je na podlagi podatkov FURS ugotovil, da tožnik ni upravičen do pravice do povračila izplačanih nadomestil plače, saj ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane obveznosti na dan vložitve vloge. Organ druge stopnje je k navedeni ugotovitvi organa prve stopnje dodal besedilo „če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge“, vendar iz celotne obrazložitve očitno izhaja, da je citirano besedilo zgolj prepis zakonske določbe. V zvezi z upravičenostjo do obravnavane pravice sta oba upravna organa prve in druge stopnje pri svojem odločanju uporabila le del prvega stavka 1. alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Zato relevantni materialni predpis v konkretnem primeru ni bil v celoti uporabljen. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava organa posledično tudi nista ugotavljala relevantnega dejanskega stanja. Iz izpodbijane odločbe kot tudi iz upravnega spisa namreč ni razvidno, da bi se v upravnem postopku ugotavljalo, katere obveznosti naj bi bile neplačane, ali so neplačane obveznosti že zapadle v plačilo ali ne in kdaj so neplačane obveznosti zapadle v plačilo, zato je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

12V zvezi z zapadlostjo obveznosti pa sodišče dodaja, da za tiste obveznosti, ki so predmet prisilne poravnave po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), pristojno sodišče s pravnomočnim sklepom o potrditvi prisilne poravnave določi nov rok zapadlosti in novo višino terjatve. To posledično pomeni, da obveznosti, katerih zapadlost je v skladu s prisilno poravnavo odložena in na dan vložitve vloge še ni nastopila, ne predstavljajo ovire za dodelitev povračila nadomestila plače.

13Izpodbijani akt prav tako ni obrazložen na način, da bi ga bilo mogoče celovito preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUP). V skladu s 214. členom ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Tožena stranka se v izpodbijanem aktu ni opredelila do pritožbenih navedb tožnika v zvezi obveznostmi, ki so bile predmet prisilne poravnave, prav tako pa se ni opredelila do njegovih navedb v zvezi z nepravilnostmi v evidencah FURS, zato je pomanjkljivo obrazložen. Tako je ostalo posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj izpodbijani akt nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP) glede na ugovore tožeče stranke.

14Ker po povedanem sodišče ugotavlja, da materialno pravo v obravnavani zadevi ni bilo pravilno uporabljeno ter da je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kršena pa so bila tudi pravila postopka, je zato izpodbijani akt na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ upravičenost tožnika do uveljavljenega povračila izplačanih nadomestil plač z vidika obstoja neplačanih zapadlih obveznosti na dan vložitve vloge, kot določa ZIUPDV v 1. alineji drugega odstavka 8. člena, ugotavljati na podlagi uradnih podatkov davčnega organa ter upoštevajoč dokazila, predložena s strani tožnika, ob spoštovanju načela kontradiktornosti in pravice do izjave (9. člen ZUP). Pri ponovnem odločanju je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, nov upravni akt pa bo moral izdati v 30 dneh od vročitve sodbe toženi stranki (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15Sodišče ni odločilo o sporu polne jurisdikcije, saj v konkretnem primeru trenutni podatki zadeve še ne dajejo zanesljive podlage za meritorno odločanje o stvari, zaradi česar niso podani pogoji za takšno odločanje (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

16Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, za kar je podlaga v določbi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov v tožbi očitno, da je treba ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

17Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena OZ).

18Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).