VSC Sklep II Ip 19/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom nadaljevalo izvršbo glede ½ nepremičnin zoper hipotekarnega dolžnika. Ugotovilo je, da je pri drugi dolžnici solastni ½ nepremičnin tekom postopka prišlo do vknjižbe lastninske pravice na A. A. z začetkom učinkovanja vpisa 17. 4. 2019. To je po zaznambi sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper drugo dolžnico z dne 2. 4. 2019 z začetkom učinkovanja zaznambe 9. 4. 2019.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da je bila na nepremičninah lastninska pravica prenesena na podlagi darilne pogodbe z dne 26. 3. 2019 v notarskem zapisu SV 146/19. Lastninska pravica je bila prenesena po začetku izvršilnega postopka, kar pomeni, da izvršba na nepremičnine ni dovoljena. Hipotekarni dolžnik ni bil v poslovni zvezi z upnikom, niti kot porok niti kot zastavitelj, zato terjatve do njega ne obstajajo.

3Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom 6. 3. 2019 in je na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 8. 4. 2019 pridobil zastavno pravico na nepremičninah. Dolžnika sta šele 17. 4. 2021 (prav: 2019) predlagala vknjižbo spremembe lastninske v zemljiški knjigi ter sta z darilno pogodbo očitno poskušala preprečiti upniku, da bi se poplačal s prodajo nepremičnin, saj sta se zavedala, da njuno premoženje ne zadošča za poplačilo dolga.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnika neutemeljeno navajata, da je bila lastninska pravica na nepremičninah prenesena po začetku izvršilnega postopka in da zato izvršba na nepremičnine ni dovoljena. Bistveno je, kdaj je prišlo do vpisov v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je te ugotovilo in jih dolžnika ne izpodbijata: zaznamba sklepa o nadaljevanju izvršbe na nepremičnine je začela učinkovati 9. 4. 2019, vpis lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe pa je začel učinkovati kasneje, z dnem 17. 4. 2019. V skladu s 143. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) hipoteka nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo. Podobno velja za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom. Na podlagi 49. člena SPZ se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Dolžnika sta tovrstne trditve že podala v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z njunimi nepremičninami in sodišče prve stopnje jih je v tem delu zavrnilo s pravnomočnim sklepom z dne 9. 10. 2020.

6Pritožbene navedbe, da hipotekarni dolžnik ni bil v poslovni zvezi z upnikom kot porok in da zato terjatve ne obstajajo, niso pravno pomembne. Iz spisa ni razvidno, da bi hipotekarni dolžnik vložil ugovor zoper izpodbijani sklep.

7O ostalih navedbah, da že poteka izvršba na druge nepremičnine dolžnikov, iz katerih bo terjatev poplačana, da gre za izvršbo na dom hipotekarnega dolžnika ter da naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali opravi izvršbo na drugi nepremičnini, odloča sodišče prve stopnje.

8V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).