UPRS Sklep III U 27/2021-6

Tožba se zavrže.

1Tožnik je 27. 1. 2021 pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo v upravnem sporu, za katero je tudi plačal sodno takso. V tožbi je navedel, da jo vlaga zoper sklep št. 214-1134/2020-25. Organa, ki je izpodbijani sklep izdal, v tožbi ni navedel, prav tako ne datuma njegove izdaje. Izpodbijanega sklepa tožnik tožbi tudi ni priložil, da bi lahko vsaj tako (posredno) sodišče lahko ugotovilo, kateri akt s tožbo izpodbija ter kdo je tožena stranka in njen zastopnik v tej zadevi.

2Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednik senata od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek 31. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

3Na podlagi citirane določbe je sodišče tožniku poslalo dopis, št. III U 27/2021-5 z dne 24. 2. 2021, s katerim ga je pozvalo, da v roku 8 dni tožbo dopolni tako, da bo imela vse sestavine, ki jih mora imeti tožba v upravnem sporu po določbi prvega odstavka 30. člena ZUS-1, predvsem pa naj jasno opredeli akt, ki ga s tožbo izpodbija (poleg številke naj navede tudi datum njegove izdaje, in organ, ki ga je izdal) ter izpodbijani akt tožbi tudi predloži. Ob tem je sodišče tožnika opozorilo, da brez odprave navedenih pomanjkljivosti upravnega spora ne more opredeliti in tožbe ne more obravnavati, zato jo bo zavrglo, če je tožnik v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnil.

4Iz vročilnice, ki je sodnem spisu, izhaja, da je bil navedeni dopis sodišča tožniku vročen 1. 3. 2021, kar je tožnik potrdil z lastnoročnim podpisom. Osemdnevni rok za dopolnitev tožbe se je tako iztekel 9. 3. 2021, vendar tožnik v tem roku in vse do izdaje tega sklepa tožbe ni dopolnil, kljub temu, da je bil opozorjen na pravne posledice takšne opustitve.

5Zaradi vsega navedenega sodišče upravnega spora v predmetni zadevi ne more opredeliti (tako upravnega akta, ki se s tožbo izpodbija, kot tudi tožene stranke v zadevi in njenega zastopnika), pri čemer tudi ni pristojno, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov ni tako, zato sodišču ne ostane drugega kot ugotovitev, da tožba ni sposobna za nadaljnje faze obravnave.

6Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.