VSRS Sklep II DoR 412/2021

Predlog se zavrne.

1Predmet napada v tožbenem zahtevku je sporna pogodba o kreditu, sklenjena v švicarskih frankih, dne 21. 10. 2005. Anuiteta je bila določena v CHF.

2Sodišče prve stopnje je z delno sodbo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti Pogodbe o dolgoročnem kreditu in Sporazuma o ustanovitvi hipoteke ter za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris iz zemljiške knjige zavrnilo. Odločitev o podrednem tožbenem zahtevku ter stroških postopka je pridržalo za končno odločbo.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in izpodbijano delno sodbo potrdilo.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavljata naslednja vprašanja:

1) ali se presoja o nedovoljenosti pogodbenega pogoja na podlagi člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS, ki se nanaša na določilo potrošniške kreditne pogodbe, da je treba kredit vrniti po tečaju CHF kot tuje valute, opravi po slovenskem pravu tudi v primeru, če so taki pogodbeni pogoji glede glavnega predmeta pogodbe v jasnem in razumljivem jeziku in je kreditna pogodba v tem delu jasna in razumljiva;

2) ali za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, zadošča obstoj ene od predpostavk iz prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPoT), ki so v zakonu določene alternativno kot medsebojno samostojne in neodvisne;

3) ali je za presojo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank po členu 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS in slovenskem pravu, ko gre za potrošniške kreditne pogodbe, ki vsebujejo določilo, da je treba kredit vrniti po tečaju tuje valute, bistveno upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke glede mogočih sprememb menjalnih tečajev in tveganj pri posojilih v tuji valuti in ali je pri tem ključno napovedovanje tečajnih sprememb, bodisi kratkoročno ali dolgoročno, z večjo ali manjšo natančnostjo;

4) katere so tiste okoliščine, ki so pomembne pri presoji znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank pri potrošniški kreditni pogodbi v tuji valuti (CHF), pri čemer tožnika navajata več trditev o obnašanju valute CHF in dolžnosti banke, da bi kreditojemalca o tem poučila; in

5) ali je sodišče druge stopnje storilo kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršilo temeljna procesna jamstva iz 14. in 22. člena Ustave RS, ker ni upoštevalo v predhodnem vprašanju navedenih okoliščin in trditev tožnikov.

5Predlog ni utemeljen.

6Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).