UPRS Sodba I U 85/2020-18

I. Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Novo mesto št. 351-1456/2019-16 z dne 25. 10. 2019, se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki.

1Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo tožnice za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za prizidavo skladiščno poslovnega objekta v gospodarski coni na ..., na zemljiščih parc. št. ... in ..., obe k.o. ..., družbi investitorki A. V obrazložitvi navaja, da je tožnica navedla, da investitorka nima urejenega odvodnjavanja meteornih voda, ki jih spušča na njene nepremičnine, in sicer so meteorne vode speljane na parcelo ..., ki neposredno meji na parcele tožnice in se tako iz navedenih parcel zlivajo na tožničine. Investitorka je odgovorila, da je v projektni dokumentaciji podana taka rešitev, ki ne omogoča razlivanja meteornih voda na parcele v lasti tožnice, kar je vse razvidno iz tekstualnega in grafičnega dela DGD dokumentacije, št. DGD – 06/19, iz julija 2019. Upravni organ ugotavlja, da je iz DGD razvidno, da bodo meteorne vode iz sedaj že obstoječega skladiščno poslovnega objekta in prav tako iz predvidene prizidave speljane v obstoječi ponikovalni vodnjak do preparele kamnine. Ob tem so predvideni tudi ukrepi z začepitvijo iztokov, ukinitev varnostnega izpusta in ukinitev prelivnega roba, tako da se meteorna voda iz zemljišča parc. št. ... k.o. ... (parcela namenjena gradnji – opomba sodišča), ne bo več pretakala na zemljišče ... (mejna parcela last investitorice s parcelami tožnice – opomba sodišča). Obrazlaga, da je tožnica sicer izkazala, da se iz zemljišča ... iztekajo meteorne vode na njeno parcelo ..., vendar pa na zemljišču ... tam že zgrajeni objekt ni predmet tega postopka, prav tako meteorne vode. Glede na prikaz odvodnjavanja meteornih voda investitorka z nameravano gradnjo ne bo dodatno prispevala meteornih voda, ki bi se izlivale na zemljišča v lasti tožnice oziroma bodo vse meteorne vode iz zemljišča, na katerem se bo prizidal skladiščni poslovni objekt, speljane v ponikanje na sami gradbeni parceli, in sicer v vodnjak do preparele kamnine. Ob upoštevanju navedenega je predlog za priznanje statusa stranskega udeleženca zavrnil.

2Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil.

3Tožnica v tožbi navaja, da je v vlogi za priglasitev utemeljila svoj pravni interes in predložila tudi dokaze. Opozorila je, da bo novogradnja že sedaj neurejeno odvodnjavanje poslabšala. Nadalje, da investitorka skladišči svoje proizvode na kovinskih paletah, pod daljnovodom, kar predstavlja neposredno nevarnost ob naravnih pojavih kot so nevihte. Iz razlogov prvostopnega organa jasno izhaja, da je ugotovil, da je izkazala, da se iz zemljišča ... iztekajo meteorne vode na zemljišče tožnice, vendar pa je kljub temu, v nasprotju s to ugotovitvijo, zavrnila vlogo za priznanje stranske udeležbe. Ugotovitev upravnega organa, sama po sebi izkazuje pravni interes tožnice za udeležbo v postopku. Gre za emisije, ki so v zvezi s predmetom gradnje. Zemljišča tožnice so prav tako namenjena za gospodarsko dejavnost, opisane emisije pomenijo trajno oviro pri uporabi nepremičnin. Ni pomembno, ali parceli, kjer se bo odvijala gradnja, neposredno mejita na parcelo tožnice, saj so vse med sabo povezane, prav tako pa tudi ponikovalni vodnjak. Ta ni izveden pravilno, temveč tako, da vode le navidezno poniknejo, dejansko pa se nato delno poniknjene stekajo proti nepremičnini tožnice. To dejstvo je razvidno iz priloženih fotografij. Le z udeležbo v postopku bi tožnica lahko učinkovito varovala svoje koristi in preverila pravilnost projektov glede odvodnjavanja. Organ se ni opredelil do navedb tožnice, da se pod daljnovodi nahajajo kovinske palete in je s tem povečana tudi verjetnost udara strel. V zadevi je napačno uporabljen 36. člen Gradbenega zakona (GZ) in 142. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Prvostopni organ je v nasprotju s pravili postopka, v fazi, ko bi moral odočati o priznanju stranske udeležbe, vsebinsko oziroma meritorno presojal navedbe tožnice, kar pa ni predmet odločanja v primeru vloge za priznanje stranske udeležbe. Posledično tožnica ni imela možnosti, da se seznani z vsebino projektov. Stranska udeležba je namenjena temu, da se omogoči seznanitev s predlaganimi rešitvami, ki nato daje možnost vsebinskih pripomb na predlagane rešitve, z namenom zmanjšanja emisij in preprečitve požarne izpostavljenosti. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in tožnici prizna status stranske udeleženke v upravni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja oziroma podredno, da sklep odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje organu prve stopnje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

6Tožba je utemeljena.

7Predmet upravnega spora je odločitev toženke, ki je zavrnila priglasitev tožnice za udeležbo v postopku investitorice za izdajo gradbenega dovoljenja.

8Tožnica je v priglasitvi navajala, da investitorka že pri prej zgrajenih objektih nima urejenega odvodnjavanja meteornih voda, ki jih spušča na njene nepremičnine, novogradnja pa bo stanje še poslabšala, ter da skladišči proizvode na kovinskih paletah, neposredno pod daljnovodom, kar predstavlja neposredno nevarnost ob naravnih pojavih, kot so nevihte. Upravni organ je s presojo rešitev v zvezi z meteorno vodo, ki so razvidne iz tekstualnega in grafičnega dela DGD dokumentacije, št. DGD-06/19, in izjave projektanta ugotovil, da bodo meteorne vode iz sedaj že obstoječega skladiščno poslovnega objekta in predvidene pozidave speljane v obstoječi ponikovalni vodnjak do preparele kamnine, predvideni pa so tudi ukrepi z začepitvijo iztokov, ukinitev varnostnega izpusta in ukinitev prelivnega roba, tako da se meteorna voda iz zemljišča parc. ... (gradnja), ne bo več pretakala na zemljišče ... (mejna s tožničinimi parcelami), za katero je tožnica izkazala, da se iz nje iztekajo meteorne vode na njena zemljišča. Zaključuje torej, da bodo vse meteorne vode iz zemljišča, na katerem se bo prizidal skladiščno poslovni objekt, speljane v ponikanje na sami gradbeni parceli, zato je sodelovanje v postopku zavrnil.

9S tako presojo, na podlagi prikaza odvodnjavanja meteornih voda iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izjave projektanta, pa je napačno uporabil določbo 36. člena GZ, ki določa, da so lahko stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi druge osebe, če izkažejo, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na (med drugim) ukrepe za zmanjšanje emisij ter ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte. S svojo obrazložitvijo, ko je navedel, da se iz zemljišča ... iztekajo meteorne vode na tožničino zemljišče, na to parcelo (...) pa meteorne vode iz zemljišča nameravane gradnje (...), je organ tožnici pripoznal, da je izkazala, da bi imela nameravana gradnja lahko vpliv na njeno nepremičnino v okviru emisij. Po citirani določbi 36. člena GZ pa se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na ukrepe za zmanjšanje emisij. Med emisije sodijo tudi meteorne vode.

10Odločanje o stranski udeležbi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni namenjeno poglobljeni presoji rešitev v zvezi z zatrjevanimi pravnimi koristmi, zadostuje, da oseba svojo pravno korist izkaže in zatrjuje. Presojo rešitev predvidene gradnje, v obravnavani zadevi nevarnost emisij meteorne vode, bo stranski udeleženec presodil sam v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na osnovi dokumentacije, za izdajo gradbenega dovoljenja, organ pa mu bo dolžan, kot je storil v obravnavnem primeru preuranjeno, moral odgovoriti, ali predvidene rešitve (ukrepi) v gradbeni dokumentaciji zadostujejo za zmanjšanje emisij. Ker bi moral organ v obravnavani zadevi zgolj presoditi, ali je tožnica izkazala svoj pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (prvi odst. 43. člena ZUP), je napačno uporabil materialni in procesni zakon.

11Tožnica je v priglasitvi udeležbe zatrjevala tudi, da investitorka skladišči proizvode na kovinskih paletah neposredno pod daljnovodom, kar predstavlja neposredno nevarnost ob naravnih pojavih kot so nevihte, kar gre za razloge, ki jih v smislu 3. alineje 36. člena GZ ta zakon opredeljuje za ukrepe za preprečevanje požara. Do te zatrjevane pravne koristi se organ ni opredelil, kar bo moral v ponovljenem postopku storiti, neopredelitev do navedb stranki pa pomeni kršitev pravil postopka.

12V ponovljenem postopku bo torej organ moral ponovno presoditi priglasitev tožnice za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, v zvezi z obema zatrjevanima pravnima koristima, v smeri in obsegu kot ga je navedlo sodišče v tej sodbi. Seznanitev s predlaganimi rešitvami po predloženi gradbeni dokumentaciji in njihovo presojo glede na zatrjevane emisije in požarno izpostavljenost bo opravil v nadaljevanju, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

13Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno in procesno pravo, je sklep toženke nezakonit, zato ga je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), odpravilo in zadevo na podlagi 3. odstavka istega člena vrnilo toženki v nov postopek. Glavne obravnave sodišče ni opravilo, ker je bila sporna le materialna razlaga zakona in presoja listinskih dokazov, stranke pa so se ji na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku tudi odpovedale.

14Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške ji je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni prejema sodbe. Plačana sodna taksa bo vrnjena po uradni dolžnosti.