UPRS Sodba IV U 96/2018-26

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožnici, ki je vključena v shemo za male kmete, zavrne izplačilo za shemo mali kmet. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila pri pregledu na kraju samem ugotovljena manjša površina bloka ..., ..., kot je bila prijavljena na Geoprostorskem obrazcu, zato se zahtevek za 0,05 ha za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, skladno s prvim odstavkom 27. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2017 (v nadaljevanju Uredba) zavrne in obravnava kot čezmerna prijava v skladu z 19.a členom Uredbe (EU) št. 640/2014. Ugotovljeno je torej bilo, da je ugotovljena površina za leto 2017 3,88 ha in manjša od ugotovljenega števila plačilnih pravic v letu 2015 3,93 ha, zato se skladno s prvo alinejo prvega odstavka 43. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (v nadaljevanju Uredba 1), izplačilo za shemo mali kmet, zavrne v celoti.

2Zoper navedeno odločitev je tožnica vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil, odločitev pa utemeljil z ugotovitvijo, da zahtevke izpodbijane odločbe urejajo Uredba, Uredba o shemah neposrednih plačil (v nadaljevanju Uredba 1) in Uredba o navzkrižni skladnosti (v nadaljevanju Uredba 2). Pojasnil je, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je bila pri pregledu na kraju samem ugotovljena manjša površina bloka ... in ..., kot je bila prijavljena na Geoprostorskem obrazcu. Tako je bila ugotovljena površina za leto 2017 3,88 ha in je manjša od ugotovljenega števila plačilnih pravic v letu 2015 (ko je bila 3,93 ha), zato se skladno s prvo alinejo prvega odstavka 43. člena Uredbe 1 izplačilo za shemo mali kmet zavrne v celoti. Pojasnil je, da je bila pri pritožnici opravljena kontrola površine preko daljinskega zaznavanja, začeta 6. 5. 2017 in zaključena 2. 11. 2017. Iz bloka ..., GERK ..., prijavljen na površini 2,00 ha, je kontrola izločila del z rabo 9999 na 0,06 (izločena pot do cerkve), za GERK ... pa je glede na prijavljeno površino 0,93 ha ugotovila 0,94 ha upravičene površine, za GERK 1061024 pa je glede na prijavljeno površino 0,13 ha. Za blok ..., GERK ..., prijavljen na površini 0,17 ha je del v zaraščanju na 0,05 ha površine, kjer je kontrolor na podlagi hitrega ogleda na kraju samem dne 2. 8. 2017 zaključil, da gre za površino z rabo 1410, upravičena površina pa predstavlja 0,12 ha. Glede na izločitev kontrole je neupravičeno prijavljene površine za 0,05 ha, posledično temu pa je tudi ugotovljena površina (površina, ki je upravičena do izplačila) manjša za 0,05 ha. Drugostopenjski organ je na podlagi vpogleda v Register kmetijskih gospodarstev iz leta 2016, v primerjavi s posnetki kontrole v letu 2017, za GERK ... ugotovil, da je kontrolor utemeljeno zaključil, da gre za površino v zaraščanju, saj je videti razlika pri obdelanosti izločenih delov. Tožnica je bila z zapisnikom seznanjena, na vsebino ni podala pripomb. Na podlagi 43. člena Uredbe 1, ki določa posebne pogoje za upravičenost do plačila je tožena stranka pojasnila, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva iz prvega odstavka prejšnjega člena med sodelovanjem v shemi za male kmete v skladu s prvim odstavkom 64. člena Uredbe 1307/20136/EU ohraniti vsaj število hektarjev upravičenih površin, ki ustreza številu dodeljenih plačilnih pravic iz 10. oziroma 14. člena te Uredbe iz leta 2015 in izpolnjuje pogoje iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 6 .člena te Uredbe.

3Iz zbirne vloge za leto 2017 je razvidno, da je pritožnica prijavila površine in sicer, stanje površin iz RKG na dan 7. 4. 2017: GERK ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., na skupni površini 3,93 ha. Na podlagi vpogleda v zbirno vlogo je drugostopenjski organ ugotovil, da je imelo kmetijsko gospodarstvo v letu 2015 iste površine, kar pomeni, da gre v letu 2017 za zmanjšanje.

4Zavrnil je pritožničine navedbe o kršitvi pravil, ker je obveznost tožnice, da ohrani enako vsoto površin razvidna iz Uredbe 1. Gre za poseben pogoj ohranitev površin, s katerimi je pritožnica vstopila v shemo mali kmet in ga mora izpolnjevati ves čas vključitve. Če pogoj ni izpolnjen, ni upravičena do plačila, kar pa ne predstavlja upravne kazni pri napačni prijavi površin, ampak gre za neizpolnjevanje pogojev kot takšnega.

5Zavrnil je pritožničine navedbe, da predpisi ne določajo zavrnitve celotnega zahtevka in se pri tem skliceval na določbo 43. člena Uredbe, kot tudi 46. člena Uredbe 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, ki določata posebni pogoj za shemo malih kmetov. Upravna kazen za čezmerno prijavo površine (ker je bila na kontroli ugotovljena neupravičena površina), bi se uporabila v primeru, če bi pritožnica glede na ugotovljene površine še vedno izpolnjevala pogoj o ohranitvi površin, ki so identične številu plačilnih pravic. V shemi malih kmetij plačilne pravice niso prenosljive, s tem pa se zagotavlja ohranitev prvotnega obsega plačilnih pravic in upravičenih površin. V skladu z drugim odstavkom 64. člena Uredbe 1307/2013 so namreč plačilne pravice aktivirane celotno obdobje sheme malega kmeta, kar pomeni celotno obdobje, ko je upravičenec vključen v shemo in razpolaga z ustreznimi upravičenimi hektarji, potrebnimi za izplačilo. Iz tega razloga je pritožničino navajanje, da gre za sankcioniranje ali upravno kazen, neutemeljeno.

6Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je obveznosti, ki veljajo v shemi za male kmete, pravilno izpolnila; podredno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka. Tožbo vlaga zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitve postopkovnih predpisov.

7Navaja, da se je v letu 2017 obvezala za izvajanje sheme za male kmete, ki jo je izvajala skladno z določbami VI. Poglavja, shema za male kmete iz Uredbe o shemah neposrednih plačil in določbami iz naslova V. shema za male kmete iz Uredbe EU št. 1307/2013.

8Ugotovljeno je bilo, da niti slovenska uredba, niti evropska uredba ne določata posebnih sankcij za male kmete. Manjše ugotovljene površine od prijavljenih pomenijo napako pri shemi za male kmete, ki je definirana po 43. členu Uredbe o shemah neposrednih plačil oziroma 64. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013. Prepričana je, da je potrebno pri sankcioniranju (ob dejstvu, da ni predvidenih posebnih sankcij) upoštevati splošna pravila sankcioniranja iz 18., predvsem pa 19. člena Uredbe komisije (EU) št. 640/2014, ki v prvem odstavku določa upravne kazni v primerih čezmerne prijave. Uporaba splošnega sankcioniranja iz 18. in 19. člena Uredbe komisije (EU) št. 640/2014 je toliko bolj pravilna zaradi jasnega razlikovanja med upravnimi kaznimi pri ostalih ukrepih. Poleg splošnega pravila o sankcijah so v naslednjih členih predpisane posebne sankcije zgolj za posebno plačilo za bombaž in sankcije v zvezi s plačili za mlade kmete.

9Do zapisnika o kontrolnem pregledu se tožnica ni opredelila, ker se je strinjala z ugotovitvami kontrolorja. Kot je razvidno iz zapisnika o kontrolnem pregledu z daljinskim zaznavanjem, št. 100333437/CWRS/1/1 z dne 6. 5. 2017, ki je bil zaključen 2. 11. 2017, je kontrolor kot neustrezne površine zapisal izločitev površine pešpoti, ki jo je v letu 2017 vzpostavila za dostop do cerkve, v površini 0,67 ara, ter manjšo zarast, ki jo je kontrolor na hitrem terenskem ogledu izločil iz bloka. Sporne oziroma neupravičene površine predstavljajo zgolj 0,05 ha oziroma 1,27 % vseh površin, ki jih je tožnica prijavila v zbirno vlogo za leto 2017, če jih primerjaš s površinami, s katerimi je v letu 2015 vstopila v shemo za male kmete (vstopne površine 3,93 ha, ugotovljene površine 2017 3,88 ha). Iz tega razloga je smatrala, da gre za manjšo kršitev, ki bo sankcionirana po 18. in 19. členu Uredbe Komisije (EU) št. 640/2014, nikakor pa ni pričakovala sankcije 100 % zavrnitve zahtevka.

10Meni tudi, da upravni organ prve stopnje svoje odločitve ni ustrezno obrazložil, oziroma je mnenja, da obrazložitev celo manjka. Gre za tipsko obrazložitev, zato se ni mogla seznaniti z razlogi, ki so Agencijo vodili k izreku, poleg tega pa meni, da se upravni organ ni poglobil v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega predpisa. Manjka dokazni sklep, ki bi ji omogočil preveriti, ali stanje na njeni kmetiji res ne ustreza pravnim normam, prav tako ji upravni organ ne pojasni pravne podlage za 100 % zavrnitev zahtevka. Iz tega razloga se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Pričakuje, da bo sodišče ugotovilo, da dejansko stanje ni bilo resnično ugotovljeno in smiselno predlaga opravo glavne obravnave.

11Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem tožničine navedbe utemeljuje kot zmotne in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka:

12Tožba ni utemeljena.

13Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

14Izpodbijani akt v obravnavani zadevi je odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-32559/2017/3 z dne 7. 2. 2018, s katero je prvostopenjski organ zavrnil tožničino vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2017.

15V zadevi ni sporno, da je tožnica vključena v shemo za male kmete, za katero velja uporaba določba 43. člena Uredbe 1, ki določa posebne pogoje za upravičenost do plačila. Navedena določba določa posebne pogoje za upravičenost do plačila v okviru sheme za male kmete in sicer je nosilec kmetijskega gospodarstva iz prvega odstavka prejšnjega člena (upravičenci do sheme za male kmete) med sodelovanjem v shemi za male kmete v skladu s prvim odstavkom 64. člena Uredbe 1307/2013/EU dolžan ohraniti vsaj število hektarjev upravičenih površin, ki ustreza številu dodeljenih plačilnih pravic iz 10. oziroma 14. člena te uredbe iz leta 2015, in izpolnjuje pogoje iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe. Določa tudi, da se posebni pogoji za plačilne pravice pri shemi za male kmete izvajajo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 64. člena Uredbe 1307/2013/EU.

16Ob upoštevanju navedene pravne podlage, se torej kot ključno za ugotovitev, ali je bila izpodbijana odločitev pravilna, izkaže med strankama nesporna ugotovitev, da so bile tožnici ob vstopu v shemo mali kmet dodeljene plačilne pravice na podlagi površin v velikosti 3,93 ha. Gre torej za površino, ki bi jo morala tožnica, ob upoštevanju prve alineje prvega odstavka 43. člena Uredbe 1 ohraniti med sodelovanjem v shemi za male kmete. Vsebinsko enaka zahteva izhaja tudi iz določbe 64. člena Uredbe (EU) št.1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. november 2013, ki v 64. členu z naslovom Posebni pogoji, v točki a prvega odstavka 64. člena določa, da kmetje med sodelovanjem v shemi za male kmete ohranijo vsaj število upravičenih hektarov, ki ustreza številu lastniških in zakupljenih plačilnih pravic ali številu upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2015 v skladu s členom 36(2).

17V obravnavni zadevi med strankama upravnega spora ni sporno zmanjšanje števila upravičenih hektarjev za leto 2017. Prav tako med strankami ni sporno, da gre za zmanjšanje površine bloka ... za 0,06 ha, kolikor znaša pot do cerkve in zmanjšanje površine bloka ...8 v površini 0,05 ha, kot površine v zaraščanju. Slednji podatek izhaja iz Zapisnika o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem št. 100333437/CWRS/1/1, iz katerega izhaja začetek kontrole z daljinskim zaznavanjem dne 6. 5. 2017; podatek, da je pri pregledu na podlagi predloženega pooblastila sodeloval C.C., in podatek, da je bil dne 2. 8. 2017 izveden hitri terenski ogled, na katerem je bilo odmerjeno zaraščanje, ki je bilo izločeno iz bloka ... ter podpis navzoče stranke in uradne osebe. Sodišče ugotavlja, da je zapisnik sestavljen skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato ima dokazno moč javne listine. Sodišče pojasnjuje, da je sicer dovoljeno dokazovanje neresničnosti zapisanega, vendar v obravnavani zadevi tožnica verodostojnosti in resničnosti zapisnika ni ugovarjala. V tožbi je izrecno navedla, da se je strinjala z navedbami kontrolorja, zato se do njih ni opredeljevala, in da so bile izločene manjše površine, ki predstavljajo zgolj 0,05 ha oziroma 1,27 % površin prijavljenih z zbirno vlogo za leto 2017, smiselno enako pa je izpovedala tudi na glavni obravnavi.

18Sporna v obravnavani zadevi pa je uporaba materialnega prava, ker tožnica meni, da bi z ozirom na obseg zmanjšanja površine v zbirni vlogi morala biti uporabljena sankcija po 18. in 19. členu Uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 in je zato uporabljena sankcija v obsegu 100% zavrnitev nesorazmerna in v nasprotju z namenom upravnih kazni. Sodišče navedeni tožbeni razlog zavrača kot neutemeljen. Tožnici pojasnjuje, kot je to storila že tožena stranka, da zavrnitev zahtevka temelji na ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje več posebnega pogoja iz točke a prvega odstavka 64. člena Uredbe (EU) št. 1037/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013, ki je ponovljen v Uredbi 1. Ker je izpolnjevanje posebnega pogoja, to je ohranitev vsaj števila upravičenih hektarjev, ki ustreza številu lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic ali številu upravičenih hektarjev, prijavljenih v letu 2015, pogoj za sodelovanje v shemi za male kmete, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, po ugotovitvi, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje več, pravilna in skladna z materialnimi predpisi.

19Sodišče sicer pritrjuje tožnici, da izpodbijana odločba prvostopenjskega organa ni obrazložena v skladu z določbo 214. člena ZUP, vendar je navedeno pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijane odločbe odpravila tožena stranka, v skladu z določbo drugega odstavka 248. člena ZUP, obrazložitev dopolnila in tožnici na podlagi nespornega dejanskega stanja pojasnila razloge za zavrnitev izplačila za shemo mali kmet.

20Ker so bili tudi po presoji sodišča v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

21Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.