UPRS Sodba in sklep IV U 11/2021-9

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

III. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za katero je zaprosil v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. I P ../2020. Odločitev je tožena stranka oprla na ugotovitve, da je bil pri Okrajnem sodišču v Celju na podlagi tožnikove tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe oziroma izvršilnega postopka opr. št. In .../2010 v teku pravdni postopek, opr. št. II P .../2017, v katerem je bila izdana zavrnilna sodba z dne 11. 6. 2019, po ugoditvi vloženi tožnikovi pritožbi zoper navedeno sodbo s strani Višjega sodišča v Celju pa je zadeva vrnjena v novo sojenje, pri čemer se postopek pred Okrajnim sodiščem v Celju sedaj vodi pod opr. št. I P .../2020. Tožena stranka je že z odločbo, št. Bpp 480/2018 z dne 22. 5. 2018, tožniku kot prosilcu zavrnila prošnjo za BPP za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe opr. št. In .../2010, nadalje pa je bila zavrnjena tudi prošnja za BPP v zadevi št. Bpp 998/2018 za svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov istega pravnega postopka (II P .../2017), saj prosilec kot tožnik v tem pravdnem postopku nima verjetnih izgledov za uspeh. Tudi pri odločanju v predmetni zadevi je tožena stranka ugotovila, da v zvezi z zadevo opr. št. I P .../2020 (prej torej II P .../2017) še vedno ne izhajajo nobena nova odločilna dejstva, kot so že bila ugotovljena v predhodnem postopku, Bpp 998/2018, torej da je bila sodba Okrajnega sodišča v Celju, št. P .../2002 z dne 4. 9. 2003 že realizirana, s tem, ko je Ministrstvo za obrambo 3. 1. 2006 s tožnikom sklenilo najemno pogodbo za stanovanje v Rimskih Toplicah, s čimer je bila opravljena t. i. nadomestna izpolnitev, ter da je izvršilni postopek In .../2010 v teku zaradi kršitve navedene najemne pogodbe, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo P .../2018 z dne 17. 3. 2009, na podlagi katerih je sprejelo zaključek o tem, da tožnik v zadevi, za katero zaproša za BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh. Prav tako na odločitev v konkretni zadevi ne vpliva dejstvo, da je Višje sodišče v Celju ugodilo pritožbi, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek, saj je bila izpodbijana zavrnilna sodba razveljavljena zaradi procesnih kršitev pravdnega postopka. Zato po mnenju tožene stranke tožnik v zadevi št. I P .../2020 nima verjetnih izgledov za uspeh in pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni izpolnjen.

2Tožnik v tožbi odločitvi oporeka. Nasprotuje zaključku tožene stranke, da v pravdi ni verjetnega izgleda za uspeh. Pretekle odločitve, ki jih tožena stranka navaja v izpodbijani odločitvi, ocenjuje kot zmotne in nasprotuje sklicevanju v izpodbijani odločbi na odločbe tožene stranke, v katerih je tožena stranka odločala o pridobivanju BPP v dolgotrajnem izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Celju opr. št. In .../2010. V tožbi predstavi več postopkov odločanja o BPP, ki so tekli v zvezi s pravdnim postopkom za ugotovitev nedopustnosti izvršbe v izvršilnem postopku z oznako In .../2010. To je postopek Bpp 1574/2017, v katerem mu je bila najprej odobrena BPP za sestavo in vložitev tožbe (odločba Bpp 1574/2017 z dne 27. 9. 2017), šele po ugoditvi tožbi Državnega odvetništva RS v upravnem sporu pa zavrnjena. Nadalje je bila tožniku odobrena tudi BPP za sestavo odgovora na odgovor (na tožbo) tožene stranke (odločba Bpp 1991/2017 z dne 9. 3. 2018). Izpostavlja, da je tožena stranka v več postopkih sprejela različna stališča glede dodeljevanja BPP.

3Tožnik izpostavi tudi odločitev tožene stranke o dodelitvi BPP za sestavo in vložitev pritožbe, ki jo je zavrnila, ker ni izgledov za uspeh s pritožbo, kar je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, oddelek v Celju s sodbo IV U 188/2019-6 z dne 5. 11. 2019. Tožnik pa je nato sam vložil pritožbo in z njo uspel. Tožena stranka ni upoštevala dejstva o uspeli pritožbi in dejstva, da bo sodišče moralo izvesti obravnavo ter obravnavati navedbe strank. Pravdni postopek še vedno teče, razpisana je bila tudi obravnava, kjer se bodo izvajali dokazi obeh pravdnih strank. Tako nasprotuje prikazu, da je bilo že od začetka jasno, da je dodeljevanju pravne pomoči tožniku nesmiselno, saj je bila tožba vložena po vloženi vlogi za BPP in ob upoštevanju strokovnega pravnega mnenja odvetnika A.A..

4V tožbi nasprotuje oceni tožene stranke, da je med tožnikom in Ministrstvom za obrambo RS prišlo do nadomestne izpolnitve obveznosti iz sodbe Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P .../2020 v zvezi s sodbo višjega sodišča. Tožena stranka za to trditev ni ponudila nobenega dokaza. Nasprotuje tudi ugotovitvi, da tožnik za svoje trditve o tem, da ni prišlo do nadomestne izpolnitve, ni predložil nobenih dokazov. Preuranjen je zaključek o tem, kdo bo v pravdi uspel. Vendar tožnik za svoje trditve ponuja pravnomočne in izvršljive sodbe in se sklicuje na dopis Ministrstva za obrambo iz 13. 5. 2005. Domnevni dokaz tožene stranke, sklep Višjega sodišča v Celju I Ip .../2017 z dne 5. 7. 2017, pa je potrebno šele presoditi. Vprašanje nadomestne izpolnitve je predmet pravde po tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe in ni korektno, da obstaja dokončno mnenje, kako bo sodišče odločilo. Kot neumestne označuje navedbe, da je pravna podlaga za odpoved najemne pogodbe med MO RS in tožnikom neplačevanje najemnine in v zvezi s tem sodbe Okrajnega sodišča P .../2008 z dne 17. 3. 2019 ne prereka.

5Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Ker je socialno ogrožena oseba, sodišču tudi predlaga, da ga oprosti plačila sodne takse.

6Tožnik je dne 10. 2. 2021 sodišču priporočeno po pošti posredoval tudi vlogo, naslovljeno kot „Dopolnitev vloge z dne 21. 1. 2021 in Predlog za izdajo začasne odredbe“. V njej je navedel, da je bil s strani tožene stranke zaveden, saj mu je najprej za vložitev tožbe dodelila BPP, kasneje pa zavrnila. Nasprotuje vsebinskemu presojanju tožene stranke o argumentih za uspeh v pravdi in ugotovitvam, ali je bila izvedena nadomestna izpolnitev ter meni, da je to v nasprotju s 24. členom ZBPP. Zaključku o tem, da nima verjetnih izgledov za uspeh v pravdi, nasprotuje tudi to, da je v ponovljenem postopku razpisana glavna obravnava. Meni, da bi moral biti upravičen vsaj do BPP za prvi pravni nasvet, saj je vlogi z dne 17. 9. 2020 navedel, da uveljavlja BPP tudi za pravni nasvet in je pravdna zadeva vsekakor sporna ter je glede izida v sodbi nemogoče govoriti na lahkoten način. Nadalje predstavi pomen zadeve zanj in pridobitev ter kršitev pravic od leta 1991 dalje. Zanj gre za izjemen pravni dogodek, ne zgolj za običajen izvršilni postopek. Upošteva naj se, da bi mu bila v nasprotnem lahko bila odvzeta osnovna človekova pravica do bivanja v edinem možnem bivališču in uničeno življenje.

7Ob tem je tudi predlagal, da sodišče do dokončne odločitve izda začasno odredbo in prepreči, da bi se moral na glavni obravnavi v pravdnem postopku P .../2020 pred Okrajnim sodiščem v Celju, v katerem je razpisan narok za dne 4. 3. 2021, zagovarjati brez ustrezne strokovne pravne pomoči, tako da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe o preložitvi razpisanega naroka oziroma zadrži izvedbo naroka za dne 4. 3. 2021.

8Tožena stranka je sodišču 22. 2. 2021 poslala upravne spise. Odgovorov na tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe ni podala.

K I. točki izreka:

9Tožba ni utemeljena.

10Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Strinja se z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

11Predmet presoje v predmetnem upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP, ki se nanaša na pravdno zadevo opr. št. I P .../2020, ki se je prej vodila pod opr. št. II P .../2017, v kateri je tožnik vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za obrambo, zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, ki se pred Okrajnim sodiščem v Celju vodi opr. št. In .../2010.

12Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke ter na zadevo, za katero prosi za BPP. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

13Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči torej vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Tako presojo organu za BPP nalaga navedena določba ZBPP in jo je organ za BPP dolžan izvesti. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Tožbeno nasprotovanje izvedbi te presoje s strani tožene stranke zato ni utemeljeno.

14Tožena stranka je zaključila, da v konkretnem primeru slednji pogoj ni izpolnjen, saj prosilec v zadevi, za katero zaproša za BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh.

15Po presoji sodišča se je tožena stranka v zadevi utemeljeno sklicevala na predhodne odločitve v zadevah Bpp 480/2018 in Bpp 998/2018 o vloženih prošnjah za dodelitev BPP v tej pravdni zadevi, s katerimi je bilo pravnomočno odločeno, da se tožnikove prošnje za dodelitev BPP zavrnejo, saj tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v tem sporu. Predvsem je tožena stranka izpodbijano odločitev oprla na ugotovitve iz pravnomočne odločbe v zadevi Bpp 998/2018 in pojasnila, da gre v tej zadevi za dejansko stanje, ki se neposredno navezuje na dejansko stanje v že obravnavani zadevi Bpp 480/2018. Že tam je ugotovila, da je prosilec prošnjo za dodelitev BPP, zaradi vložitve tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe št. In .../2010, utemeljeval s podatki, da je bilo toženi stranki (Ministrstvo za obrambo) v zadevi št. P .../2002, s sodbo z dne 4. 9. 2003 naloženo, da je dolžna prosilcu (tožniku v tem upravnem sporu) omogočiti vselitev v prejšnje zakonito zasedeno stanovanje v Laškem, kot uporabniku in mu povrniti nastale pravdne stroške in da tožena stranka obveznosti iz te sodbe ni izpolnila. V nadaljevanju je tožena stranka tudi ugotovila, da je že v zadevi št. Bpp 998/2018 ocenila, da je bila sodba, št. P .../2002 z dne 4. 9. 2003, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp .../2003 z dne 24. 3. 2005, že realizirana, s tem, ko je Ministrstvo za obrambo s prosilcem dne 3. 1. 2006 sklenilo najemno pogodbo za stanovanje v Rimskih Toplicah. Tožena stranka je pojasnila tudi, da so bile navedbe o nadomestni izpolnitvi obveznosti potrjene s pravnomočnim sklepom Višjega sodišča v Celju, št. Ip .../2015 z dne 5. 7. 2017, kjer je tudi Višje sodišče zaključilo, da je bila sodba, št. P .../2002 že realizirana oziroma da je upnik (Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo) dokazal, da je svojo vzajemno obveznost dolžniku izpolnil na drug način (s ponudbo in sklenitvijo najemne pogodbe za stanovanje na naslovu Ulica ..., Rimske Toplice), dolžnik pa se je s tem strinjal (283. člen Obligacijskega zakonika). Tožena stranka je pojasnila tudi, da v izvršilnem postopku, št. In .../2010, katere nedopustnost zatrjuje tožnik, upnik (Ministrstvo za obrambo) ne zahteva izpraznitve stanovanja v Rimskih Toplicah na podlagi sodbe, št. P .../96 z dne 2. 12. 1997, s katero je bil prosilec sprva zavezan izprazniti stanovanje v Rimskih Toplicah, ampak je pravna podlaga v tem izvršilnem postopku odpoved najemne pogodbe, sklenjene 3. 1. 2006, zaradi kršitve pogodbe s strani prosilca, ki je bila ugotovljena (odpoved najemne pogodbe) s sodbo, št. P .../2018 z dne 17. 3. 2009. V izvršilnem postopku izterjevana terjatev torej temelji na izvršilnem naslovu, pravnomočni sodbi P .../2018 z dne 17. 3. 2009, tožnik pa temu tožbeno nasprotuje z uveljavljanjem razlogov, ki temeljijo na podlagi že pred tem izdane sodbi, št. P .../2020 z dne 4. 9. 2003. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v prvem odstavku 56. člena določa, da dolžnik lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi,vloži ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Nadalje pa je v prvem odstavku 59. člena ZIZ določeno, da lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev.

16Nadalje je v izpodbijani odločbi tožena stranka tudi povzela sedanje stanje pravdnega postopka, opr. št. P .../2020, od dejstva izdaje sodbe, opr. št. P .../2017 z dne 11. 6. 2019, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, vložitve pritožbe in sklepa Višjega sodišča v Celju z dne 29. 1. 2020, na podlagi katerega je bila ob ugoditvi tožnikovi pritožbi sodba razveljavljena, do dejstva, da je zadeva vrnjena v novo sojenje. Zato niso utemeljeni tožbeni očitki, da tožena stranka ni upoštevala teh dejstev in stanja postopka, v katerem je pravdni postopek sedaj. Vendar tudi navedene postopkovne kršitve, zaradi katerih bo moralo sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ponovno odločiti v zadevi, ne predstavljajo okoliščin, ki bi dajale podlago za drugačen zaključek o tem, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

17Sodišče glede na opisano vsebino zadeve, št. In .../2010, v kateri je bil tožnikov ugovor zavrnjen, prav tako pa pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora, ter zadeve št. P .../2002, v kateri je bila vložena tožba in je v teku sodni postopek zaradi nedopustnosti izvršbe In .../2010, zato soglaša s toženo stranko, da tožnik v tej zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.

18Glede tožbenega ugovora, da bi bil upravičen vsaj do BPP za pravni nasvet, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka prošnjo za BPP, iz katere izhaja, da je tožnik navedel, da zaproša za pravno svetovanje na I. stopnji, pravno zastopanje za sestavo in vložitev pripravljalnih vlog ter pravno zastopanje na obravnavi dne 15. 10. 2020, v prilogi k tej vlogi pa, da želi pravni nasvet ter pravnega zastopnika za pomoč pri sestavi in vložitvi pripravljalne vloge ter za pomoč na razpisani obravnavi, ustrezno obravnavala kot prošnjo za dodelitev BPP za pravno zastopanje, torej po 4. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP. Pravno zastopanje je namreč opredeljeno v četrtem odstavku 26. člena ZBPP, kjer je določeno, da se za pravno zastopanje iz prvega odstavka tega člena šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi sodišči.

19Glede na navedeno je po presoji sodišča zaključek tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP, torej, da niso izkazani verjetni izgledi za uspeh v predmetni zadevi, pravilen.

20Na podlagi izpodbijanega akta se tožniku ne bodo zagotovila sredstva za pokritje stroškov za pravno pomoč iz proračuna Republike Slovenije, zato tožbeni očitek o odvzemu človekove pravice do doma na podlagi izpodbijane odločbe ni utemeljen.

21Na tej podlagi sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Tožnik je sicer s predlogi za izvedbo dokazov smiselno predlagal opravo glavne obravnave, vendar te ni zadostno utemeljil in to tudi ne izhaja iz zadeve, da bi lahko izvedba predlaganih dokazov (zaslišanje odvetnika A.A. in tožnika ter branje listinskih dokazov) pripeljala do drugačne odločitve, saj je bila sporna materialnopravna presoja glede izpolnjevanja pogoja za dodelitev BPP, torej zaključek o verjetnosti za uspeh v pravdnem postopku. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

22Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

K II. točki izreka:

23Če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

K III. točki izreka:

24Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo iz naslednjih razlogov:

25V 32. členu ZUS-1 je določeno, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. V skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom istega člena pa sodišče lahko na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda oziroma izda začasno odredbo za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. V četrtem odstavku 32. člena ZUS-1 je še določeno, da je za izdajo začasne odredbe pristojno sodišče, ki je pristojno za odločitev o tožbi. Iz navedenih določb ZUS-1 izhaja, da je vložena tožba v upravnem sporu procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča o zahtevi za izdajo začasne odredbe, sodišče pa na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta le do izdaje pravnomočne odločbe. Ker je sodišče v I. točki izreka te sodbe tožbo zavrnilo, zoper sodbo pa ni pritožbe (prvi odstavek 73. člena ZUS-1) in je slednja postala pravnomočna, procesna predpostavka vložene tožbe ni bila več izpolnjena in tako ni bilo več pogojev za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi. Sodišče je zato kot nedopustno zavrglo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1.