VSL sklep Cst 502/2021

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozno prijavo terjatve upnika H., d. o. o. z dne 18. 11. 2021.

2Zoper navedeni sklep vlaga upnik H. d. o. o. pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ali spremeni tako, da mu prizna prijavljene terjatve.

3Stečajni upravitelj je na pritožbo upnika odgovoril. Med drugim je pojasnil, da ob pošiljanju dopisa po 458. členu ZFPPIPP z upnikovim e-naslovom ni razpolagal, saj je od računovodstva prejel zgolj konto kartice upnika, kjer ta podatek ni bil vsebovan. V skladu s četrtim odstavkom 458. člena ZFPPIPP je zato dopis upniku poslal z navadno pošto.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen dne 16. 7. 2021 ter da je zadnji dan roka za prijavo terjatev potekel dne 18. 10. 2021. Sledilo je pojasnilu stečajnega upravitelja, da je navedenega tujega upnika, to je družbo H. d. o. o., o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom obvestil z dopisom z dne 2. 9. 2021, ki je bil upniku poslan z navadno pošto dne 3. 9. 2021. Upnik je prijavo terjatve v znesku 35.826,87 EUR vložil dne 18. 11. 2021, to je po poteku tri mesečnega roka za prijavo terjatev, ki je določen v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP. Ker je upnik zamudil rok za prijavo terjatev, je njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, sodišče pa je prepozno prijavo terjatve zavrglo (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

6Upnik v pritožbi navaja, da obvestila stečajnega upravitelja ni dobil. Meni, da bi mu moral upravitelj obvestilo po 458. členu ZFPPIPP poslati po elektronski pošti in ne z navadno pošto, pri čemer se sklicuje na 40. člen Uredbe sveta (ES), št. 1346/2000) z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti. Hkrati navaja, da prijave terjatve ni mogel pravočasno vložiti zaradi okuženosti s Covid-19.

7Dolžnost obveščanja znanih tujih upnikov je urejena v 54. členu veljavne Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti, s katero je bila razveljavljena Uredba (ES) št. 1346/2000 (91. člen Uredbe EU št. 2015/848). Iz navedene določbe izhaja, da takoj po uvedbi postopka v primeru insolventnosti v državi članici pristojno sodišče navedene države ali stečajni upravitelj, ki ga je imenovalo to sodišče, nemudoma obvesti znane tuje upnike, to je upnike, ki imajo običajno ali stalno prebivališče ali registriran sedež v državi članici, ki ni država, v kateri je bil uveden postopek (12. točka 2. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena Uredbe (EU) 2015/848). V drugem odstavku 54. člena Uredbe (EU) 2015/848 je navedeno, kaj vsebujejo informacije, poslane s tem obvestilom, in sicer vsebujejo zlasti roke, kazni v zvezi z zamudo teh rokov, organ, ki je pristojen za sprejemanje prijav terjatev in druge določene ukrepe. Obveščanje znanih tujih upnikov je nadalje urejeno tudi v 458. členu ZFPPIPP, kjer je določeno, da pošlje upravitelj vsem znanim tujim upnikom stečajnega dolžnika obvestilo o začetku stečajnega postopka z navadno poštno pošiljko ali po elektronski pošti (četrti odstavek 458. člena ZFPPIPP).

8Kot izhaja iz navedenega, je z Uredbo (EU) 2015/848 sodišču oziroma stečajnemu upravitelju naloženo obveščanje tujih upnikov o začetku stečajnega postopka, o prijavi terjatev ter o posledicah nepravočasne prijave terjatev, ni pa z navedeno Uredbo predpisan način obveščanja tujih upnikov. Stečajni upravitelj, ki je tujemu upniku obvestilo z dne 2. 9. 2021 (p. d. 28) poslal z navadno pošto, je torej ravnal v skladu z zakonsko določbo četrtega odstavka 458. člena ZFPPIPP, po kateri je obveščanje po navadni pošti, eden od dveh z zakonom alternativno predvidenih načinov obveščanja upnikov. Upnik v pritožbi navaja še, da pisma ni dobil, vendar pa v zvezi s tem ne navedene ničesar konkretnega. Ne pojasni namreč, na kakšen način naj bi bil potem seznanjen z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, glede na to, da je prijavo terjatve v tem postopku, čeprav z zamudo, vendarle vložil. Njegova pritožbena navedba, da pisma ni dobil, iz tega razloga ni prepričljiva.

9Upnik v pritožbi hkrati tudi pojasnjuje, da A. A., kot direktor in edini družbenik družbe H. d. o. o., zaradi bolezni Covid-19, ni mogel pravočasno vložiti prijave terjatve. V dokaz svoje trditve je sodišču predložil EU digitalno COVID potrdilo, iz katerega pa izhaja, da je A. A. test pokazal pozitiven rezultat dne 19. 10. 2021. Kot izhaja iz že navedenega, je v tem stečajnem postopku rok za prijavo terjatev potekel dne 18. 10. 2021. S potrdilom o prebolevnosti, ki izhaja iz predloženega EU digitalnega Covid potrdila, torej upnik ne more uspešno izkazati, da prijave terjatve ni mogel pravočasno vložiti, saj je rok za prijavo terjatev potekel, preden je imel A. A. pozitiven rezultat na NAAT testu. Upnik nadalje navaja še, da naj bi bila s Covid-19 že pred tem (16. 10. 2021) okužena žena direktorja, vendar pa tudi v zvezi s to trditvijo ne poda nobenih bolj konkretnih pojasnil. S tako pavšalnimi pritožbenimi navedbami zato upnik pritožbenega sodišča ni uspel prepričati.

10Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.