VSRS Sklep VIII DoR 156/2019-7

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali delodajalec lahko v pobot zahtevku za izplačilo prejemkov iz delovnega razmerja uveljavlja plačilo za delo po pogodbi civilnega prava, za katero se ugotovi, da ima elemente delovnega razmerja?

- ali in na kakšen način se upoštevajo plačani zneski po pogodbah civilnega prava?

- ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka z odločitvijo, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, ugovor pa je pri odločitvi upoštevalo?

- ali je delavec v primeru, če sodišče odloči, da je bil v dejanskem delovnem razmerju, čeprav je delal in prejemal plačilo po pogodbi civilnega prava, dolžan vrniti delodajalcu, kar presega njegovo plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja?

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožnice do toženke iz naslova obračuna bruto plače za 36. plačni razred, iz naslova odvoda davkov in prispevkov od obračunanega v bruto zneska, vse skupaj pa zmanjšano za že plačane prispevke in za plačane neto zneske. Nadalje je ugotovilo, da terjatev tožnice do toženke iz naslova odvoda davkov in prispevkov za 36. plačni razred brez zmanjšanja za tisto, kar je toženka že plačala na račun davkov in prispevkov, ne obstoji. Glede v pobot uveljavljene terjatve toženke do tožnice v višini 74.478,77 EUR je ugotovilo, da ne obstoji. Toženki je (opisno) naložilo, da plača tožnici razliko med plačo in davki ter prispevki 36. plačnega razreda in plačilom, ki ga je tožnica prejela po pogodbah civilnega prava. Posebej je tožnici za pet let od vložitve tožbe (za obresti pa za obdobje treh let) prisodilo še regres za letni dopust, dodatek na delovno dobo, prevozne stroške in regres za prehrano.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Toženka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije izpostavlja več vprašanj, ki se v bistvenem nanašajo na odločitev sodišča o pobotnem ugovoru oziroma o upoštevanju že plačanih zneskov po pogodbah civilnega prava pri obveznosti, ki jo ima do tožnice iz naslova delovnega razmerja:

- Ali je sodišče, ki je pristojno za delovne spore, pristojno za odločanje o pobotnem ugovoru, s katerim delodajalec uveljavlja v pobot delavčevega zahtevka za plačilo plače iz faktičnega delovnega razmerja znesek, ki ga je delavcu že plačal za isto delo, le da na podlagi pogodb civilnega prava?

- Ali se plačilo za delo na podlagi pogodbe civilnega prava, za katero je kasneje odločeno, da je delovno razmerje, šteje kot neto ali bruto plačilo?

- Ali se plačilo za delo, ki ga je delavec prejel za delo na podlagi pogodbe civilnega prava, za katerega je kasneje odločeno, da je delovno razmerje, pobota z bruto ali neto zneskom plače?

- Ali je plačilo za delo na podlagi pogodbe civilnega prava dopustno v sodnem postopku pobotati z drugimi zahtevki delavca iz faktičnega delovnega razmerja (nadomestila, dodatki, regresi)?

- Ali je delavec v primeru, če sodišče odloči, da je delavec v dejanskem delovnem razmerju, čeprav je delal in prejemal plačilo po pogodbi civilnega prava, dolžan vrniti delodajalcu toliko, kot je prejel več, kot znaša njegova neto plača, povečana za nadomestila in dodatke?

- Ali je materialno in procesno pravno pravilno, da sodišče odloči, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke iz naslova plačil na podlagi pogodb civilnega prava, hkrati pa ta pobotni ugovor vseeno deloma upošteva?

- Ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo po pogodbah civilnega prava, ki je bilo kasneje ugotovljeno kot delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, kot jih prejmejo ostali delavci?

4Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede vprašanj, navedenih v izreku sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.