VSRS Sklep I Kr 3815/2020

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

A.

1Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je na podlagi zasebne tožbe zasebnega tožilca A. A. v teku kazenski postopek zoper obdolženega B. B. zaradi kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2Obdolženčevi zagovorniki so z vlogo z dne 27. 9. 2021 predlagali, da Vrhovno sodišče pristojnost za odločanje v zadevi prenese na Okrožno sodišče v Novi Gorici.

3Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

B-1.

4Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga vlagatelja in njegove utemeljitve¹.

5V primeru prenosa krajevne pristojnosti iz razloga, ker naj ne bi bil zagotovljen videz nepristranskega sojenja, se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča. Dejanske okoliščine morajo biti takšne narave, da sodišče, ki bi bilo po splošnih pravilih pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja. Šele takrat je moč govoriti, da pred določenim sodiščem ne bo zagotovljen videz nepristranskega sojenja².

B-2.

6Prvi sklop navedb, zaradi katerih po oceni predlagateljev obstaja dvom v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča in Višjega sodišča v Ljubljani, se nanaša na pretekli kazenski postopek zoper obdolženega B. B. (t.i. A.) in na zatrjevane vplive na sodnike. Predlagatelji ocenjujejo, da šlo za nezakonit in politično motiviran kazenski postopek, kar naj bi dokazovala odločba Ustavnega sodišča Up-879/14-35 z dne 20. 4. 2015, s katero so bile pravnomočna obsodilna sodba zoper obdolženca in sodba Vrhovnega sodišča razveljavljene in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodniki, ki so v zadevi A. sodelovali pri odločanju na vseh treh stopnjah, po navedbah predlagatelja še vedno službujejo, neposreden vpliv na razpravljajočega sodnika C. C. pa naj bi imel predvsem vrhovni sodnik D. D.. Prav tako naj bi se sodniki srečevali v sodni stavbi in se pogovarjali o zadevah zoper obdolženca, s čimer predlagatelji nakazujejo na medsebojne vplive. Da takšni vplivi obstajajo, pa slednji sklepajo tudi na podlagi prenosa krajevne pristojnosti v pravdnih zadevah obdolženca in stranke B. zoper več sodnikov Okrajnega in Višjega sodišča v Ljubljani ter Vrhovnega sodišča.

7Drugi sklop navedb pa se nanaša na ravnanje in odločitve razpravljajočega sodnika C. C. in predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, v povezavi z zahtevo obrambe za izločitev prvo navedenega sodnika in predsednika pristojnega sodišča. Predlagatelji navajajo, da sta na zahtevo za izločitev oba odgovorila le posplošeno in neargumentirano, razpravljajoči sodnik pa naj bi navedel razloge, ki jim predlagatelji ne verjamejo, zaradi česar bi moralo biti obrambi dopuščeno dokazovanje z „drugimi dokaznimi sredstvi“. Tudi v drugi zadevi zoper obdolženca, ki se vodi pred pristojnim sodiščem, tj. v zadevi X K 11451/2014, je obramba zahtevala zaslišanje sodnika C. C. o njegovem osebnem prepričanju do obdolženca, vendar je bil predlog zavrnjen, prav tako pa tudi drugi dokazni predlogi.

8O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani samo v primeru, če bi bil predlog predlagateljev utemeljen (tudi) glede pomislekov, ki se nanašajo na odločanje višjega sodišča³. Pri tem ni pomembno, da se sami zavzemajo za prenos na Okrožno sodišče v Novi Gorici⁴. Glede Višjega sodišča v Ljubljani pa so navedbe predlagateljev posplošene do takšne mere, da jih ni mogoče vsebinsko preizkusiti.

9Zatrjujejo namreč vplive sodnikov, ki so odločali v zadevi A., na druge sodnike, ki jih utemeljujejo – vsaj tako je mogoče razumeti predlog – z razvpitostjo zadeve, javno izpostavljenostjo obdolženca ter z vlogo in oporečnostjo vrhovnega sodnika D. D... V tem kontekstu predlagatelji omenjajo upokojenega višjega sodnika E. E., vendar ne utemeljijo, iz česa naj bi izhajal (njegov) zatrjevani vpliv na vse sedaj službujoče sodnike Višjega sodišča v Ljubljani, saj gre za že več let upokojenega sodnika. Tudi situacija v pravdnih zadevah (odškodninske tožbe obdolženca in stranke B. zoper sodnike, med drugim zoper E. E.) je bistveno drugačna, saj gre za spor med obdolžencem oziroma njegovo stranko in sodniki, v konkretni kazenski zadevi pa gre za zasebno tožbo zasebnega tožilca, ki ni v nobeni povezavi s katerim od v predlogu imenovanih sodnikov, in za kazenski postopek pred drugim razpravljajočim sodnikom. Na višje sodišče se nanašajo tudi očitki, povezani z odločitvijo, ki jo je o zahtevi obdolženčevih zagovornikov za izločitev razpravljajočega sodnika in predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani sprejel predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Čeprav predlagatelji menijo, da so bile navedbe v omenjeni zahtevi za izločitev obeh sodnikov prima facie utemeljene, jih v obravnavanem predlogu za prenos krajevne pristojnosti z ničemer ne konkretizirajo, niti ne navedejo, s kakšnimi razlogi je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani zahtevi zagovornikov zavrnil, oziroma kaj v teh razlogih izkazuje dvom v (videz) nepristranskost(i) višjega sodišča. Razumeti je, da se ne strinjajo z zavrnitvijo dokaznih predlogov, s katerimi je želela obramba preveriti navedbe razpravljajočega sodnika, ki je zavrnil vplive svojega mentorja F. F. v času opravljanja magisterija, ki je po mnenju predlagatelja „javno in vulgarno obračunal z ustavnimi sodniki“, in ki so sprejeli odločitev v zadevi A. Ker iz utemeljitve obravnavanega predloga ne izhaja, da obstaja kakšna povezava med zavrnitvijo dokaznih predlogov in zatrjevanim dvomom v nepristranskost celotnega višjega sodišča, gre za navedbe, ki ne presegajo nezadovoljstva obrambe s sprejeto odločitvijo. Domnevne nezakonitosti, ki se nanašajo na procesne odločitve ali materialnopravna vprašanja, pa bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka, v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi⁵.

10Preostale trditve pa se po vsebini nanašajo na dvom v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki jih Vrhovno sodišče glede na določbo prvega odstavka 35. člena ZKP ne more presojati. Odločanje o teh navedbah bi pomenilo poseg v zakonsko določeno pristojnost Višjega sodišča v Ljubljani, ki je edino pristojno odločati o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo okrožno sodišče znotraj svojega sodnega območja. Na sodnem območju Višjega sodišča v Ljubljani so namreč še druga okrožna sodišča (Kranj, Krško in Novo mesto), glede katerih predlagatelji ne navajajo razlogov, ki bi vzbujali pomisleke v izvedbo kazenskega postopka, če bi bila krajevna pristojnost prenesena na eno od teh sodišč. Vrhovno sodišče tako ni skupno neposredno višje sodišče, ki bi bilo pristojno odločati o prenosu krajevne pristojnosti na druga sodišča znotraj sodnega območja Višjega sodišča v Ljubljani.

C.

11Ker predlagatelji z navedbami v predlogu niso izkazali tehtnih okoliščin, ki bi po prvem odstavku 35. člena ZKP narekovale prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče v državi, je Vrhovno sodišče njihov predlog zavrnilo.

¹ Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 5502/2018 z dne 24. 5. 2018, I Kr 6439/2017 z dne 4. 4. 2019, in številne druge.
² Tako že sklepi Vrhovnega sodišča I Kr 55384/2011 z dne 17. 11. 2016, I Kr 53384/2014 z dne 3. 10. 2019 in I Kr 3140/2017 z dne 30. 1. 2020.
³ Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 20639/2017 z dne 27. 6. 2019 in I Kr 10885/2013 z dne 29. 8. 2019.
⁴ Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Kr 20639/2017 z dne 27. 6. 2019.
⁵ Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 25/2006 z dne 15. 6. 2006 in I Kr 14840/2016 z dne 25. 11. 2021.