VSRS Sklep II DoR 94/2010

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi moralo sodišče ugotovljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo glede odločitve o zahtevku za razveljavitev dogovora, ki predstavlja podlago za odločitev o denarnem zahtevku, sankcionirati z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje kljub temu, da je pritožbo vložil le toženec.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku v petnajstih dneh plačati znesek 4.687,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v enakem znesku, da se višji tožbeni zahtevek zavrne in da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem, tj. obsodilnem delu spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. Tožniku je naložilo plačilo toženčevih stroškov postopka na prvi in na drugi stopnji.

3Tožnik je v predlogu za dopustitev revizije navedel, da zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vložil pritožbe, ker je sodišče v obrazložitvi izrecno navedlo, da je zavrnilo le del obrestnega zahtevka. Tudi toženec se v pritožbi ni skliceval na to, da v izreku ni odločeno o razveljavitvi dogovora, marveč je izpodbijal prav odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi dogovora. Ne strinja se s stališčem sodišča druge stopnje, da zaradi prepovedi reformatio in peius in ob dejstvu, da je pritožbo vložil le toženec, ni moglo sankcionirati ugotovljenega nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, ampak je moralo za odločilnega šteti izrek prvostopenjske sodbe.

4Predlog je utemeljen.

5Glede vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).