VSM Sklep II Kp 17408/2020

Pritožbi zagovornice obdolženega M. P. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

1Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje 23. 6. 2021 obdolženega M. P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po drugem odstavku 57. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen eno leto zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženi oproščen vrnitve oziroma plačila stroškov tega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, za nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice pa je bilo po prvem odstavku 97. člena ZKP sklenjeno, da se izplačajo iz proračunskih sredstev. To je vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 17408/2020.

2Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba je utemeljena.

4Čeprav pritožnica uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ni opredelila ter jih v pritožbeni obrazložitvi napačno navajala kot posledico dejanskega stanja, ki ni bilo ugotovljeno popolno in pravilno, ji je sodišče druge stopnje v zvezi s tem, prav tako uveljavljanim izpodbojnim razlogom, sledilo.

5Zlasti v delu, ko je utemeljeno opozarjala, da posameznikovo siceršnje razpolaganje s telefonskim aparatom, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, še ne izključuje njegove priložnostne izposoje pri drugemu posamezniku. To je pomembno, kajti srž obdolženčevega zagovora je ravno v zatrjevanju, da če so že prihajala SMS sporočila iz njegovega telefonskega aparata, jih ni pošiljal on, ampak bi to utegnila biti, bodisi U. Š. ali N. V., katerima je telefonski aparat posojal, ko so se zadrževali na igrišču. Ker je s takšnim zagovorom nakazan drug, izkustveno možni storilec kaznivega dejanja, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožničini oceni, da bi tedaj sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi imenovanega U. Š. in N. V. ter dodatno še L. Š., ki bi naj za zatrjevano dejstvo iz zagovora izvedela po obdolženčevem pripovedovanju. Brez naštetega obdolženčev zagovor ne more biti temeljito in v celoti preizkušen kot po drugi strani ne more biti nedvomno zavrnjen zgolj na podlagi nezanesljive izpovedbe priče, ki je sicer ta zagovor potrjevala.

6Glede na obrazloženo bo sodišče prve stopnje v novem sojenju dokazovanje ustrezno dopolnilo z zaslišanji zgoraj navedenih oseb, ga po morebitnih novih dejstvih in okoliščinah razširilo in nato v zadevi o predmetu obtožbe še enkrat odločilo.

7Odločba sodišča druge stopnje temelji na prvem odstavku 392. člena ZKP.