UPRS sodba I U 999/2009

Tožbi se ugodi. Odločba Občine Brežice, št. 602-565/2008 z dne 6. 2. 2009 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Z izpodbijano odločbo je Občina Brežice odločila, da vlogi vlagatelja A.A. za znižanje plačila vrtca ugodi tako, da se ga uvrsti v 4. plačilni razred. Znižano plačilo vrtca tako znaša za otroka B.B. 50 % cene programa v vrtcu pri OŠ C., delež Občine Brežice pa 50 %. Znižano plačilo se uveljavi s 1. 1. 2009 in velja za eno leto. V obrazložitvi občina pojasnjuje, da je pravna podlaga za odločanje Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/2006, v nadaljevanju Pravilnik), ki v 5. členu določa, da je letni dohodek družine vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v koledarskem letu. V ta dohodek se štejejo obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, prejeti v obdobju koledarskega leta, razen sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče. Med dohodke družine se na podlagi 5., 6. in 9. člena Pravilnika upoštevane tudi subvencije iz kmetijskih dejavnosti. Iz uradnih evidenc Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, izhaja da znaša subvencija, ki je bila izplačana Č.Č. v letu 2007 0,00 EUR. Organ je na podlagi 9. in 10. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih preverjal podatke sam. Pri tem je upošteval dohodke informativnega izračuna dohodnine za leto 2007 za zavezanca A.A. v višini 34.000,75 EUR, dohodke iz potrdila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in priznanih oprostitvah ter olajšavah zavezancev v okviru gospodinjstva na dan 30. 6. 3007, znesek v višini 1.075,45 EUR, zavezanca A.A. in v višini 1.315,70 Č.Č. Iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2007 zavezanke Č.Č. ni upoštevano nič, ker iz dejavnosti ni bil ustvarjen dobiček. Iz odločbe o odmeri dohodnin za leto 2007 zavezanke Č.Č. pa dohodek znaša 18.616,22 EUR. Na podlagi pisne izjave vlagatelja o premoženju družine je bilo ugotovljeno, da vlagatelj razpolaga z premoženjem v skupnem znesku 12.139,25 EUR. Ker vrednost premoženja družine ne presega 24.000,00 EUR, vrednost premoženja ne vpliva na razporeditev vlagatelja za plačilo programa vrtca. Na podlagi navedenega se vlagatelja uvrsti v 5. plačilni razred.

Župan Občine Brežice je s svojo odločbo, št. 602-565/08 z dne 14. 5. 2009 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnil. Ugotavlja, da tako dohodki vlagatelja A.A., kot njegove žene Č.Č., skupaj z ugotovljenim katastrskim dohodkom kmetijskih in gozdarskih zemljišč za tožnika v višini 1.075,45 EUR in za njegovo ženo 1.315,70 EUR, predstavljajo prihodke, ki se upoštevajo v skladu z določili Pravilnika. Vlagateljevo navedbo v pritožbi, da je organ upošteval tudi prihodke iz kmetijske dejavnosti in ki so navedene v dohodninskih odločbah, so povsem neresnične in neutemeljene. Tudi ne drži trditev, da je prvostopni organ napačno upošteval dohodek iz potrdila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti po potrdilu DURS z dne 18. 11. 2008. 5. člen Pravilnika je potrebno tolmačiti kot legitimacijo upravnemu organu, ki odloča o znižanju plačila vrtca, da upošteva vse obdavčljive in neobdavčljive dohodke, ki so jih prejeli družinski člani v preteklem oziroma predpreteklem letu od dneva vložitve vloge za znižanje plačila vrtca. Glede na izkazane dohodke, prihodek na družinskega člana znaša 916,88 EUR, kar predstavlja 71,36 % povprečne plače na zaposleno osebo v RS v letu 2007. To pa pomeni uvrstitev vlagatelja v 6. plačilni razred. V skladu z določili 7. člena Sklepa o določitvi cen storitev za programe v vrtcih Občine Brežice, pa se vlagatelju zniža plačilo za en plačilni razred tako, da se vlagatelju določi za otroka plačilo 50 % cene programa vrtca, v katerega je otrok vključen.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo pri tukajšnjem sodišču. Meni, da je upravni organ napačno ugotovil dejansko stanje. Potrebo bi bilo ugotoviti, da se kot osnova iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti upošteva samo dejanski dohodek iz osnovne dejavnosti za leto 2007 v višini 0,00 EUR, ki se ugotavlja na podlagi veljavnih predpisov v RS, in ne dveh dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, torej dejanski, ki je 0, in povprečni, ki izhaja iz potrdila o višini katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, tako za tožnika kot za njegovo ženo. Tožnik meni, da bi bila pravilna višina plačila programa vrtca za otroka B.B. zanj v višin 40 % cene programa vrtca v OŠ C.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je organ pri odločanju o ugotoviti dejanskega stanja upošteval dokazila, ki jih je vlogi priložil vlagatelj, v skladu s 5. členom Pravilnika. Upoštevani so bili vsi obdavčljivi in neobdavčljivi prihodki, ki so razvidni iz priloženih listin. Pri tem je potrebno upoštevati tudi katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč za tožnika in njegovo ženo. Tožnikove navedbe, da je upravni organ dvakrat upošteval isti vir dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, pa so neupravičene in neutemeljene. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga naj tožnikovo tožbo zavrne, tožniku pa odmeri in naloži tudi stroškovne posledice.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave, skladno z določbo 1. alinee 2. odstavka 59 člena ZUS-1.

Tožba je utemeljena.

5člen Pravilnika, ki je podlaga za odločanje v danem primeru, jasno določa, da je letni dohodek družine vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani (tudi) prejeli v koledarskem letu. Pri tem tožnik, po mnenju sodišču, utemeljeno opozarja, da se ugotavlja davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti davčni zavezanki Č.Č., na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Ti pa so bili, kot izhaja iz podatkov spisa in kar med strankama niti ni sporno, 0,00 EUR. Dohodki iz potrdila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti Davčnega urada Brežice z dne 28. 11. 2008, zato tudi po mnenju sodišča ne morejo služiti kot relevanten dokaz o tem, da je tožeča stranka oziroma njegova žena te dohodke tudi dejansko prejela, kot je zahtevano v določilih Pravilnika. Gre zgolj za pričakovani prikaz verjetnega prihodka, glede katerega pa je bilo v zgoraj omenjeni odločbi ugotovljeno, da dejansko znaša 0. Povedano z drugimi besedami to pomeni, da bi morala tožena stranka, in pred njo upravni organ, upoštevati dohodke, ki jih je tožnikova družina v relevantnem času dejansko prejela, ne pa da je glede istih dohodkov upoštevala, da so po eni strani 0,00 EUR, po drugi pa 1.075,55 EUR oziroma 1.315,70 EUR. Kar družina tožnika ni prejela, ni mogoče upoštevati kot njen dohodek. Ob tem sodišče še pripominja, da je iz izreka odločbe organa prve stopnje razvidno, da se vlagatelja uvrsti v 4. plačilni razred, v obrazložitvi pa je pojasnjeno, da je uvrščen v 5. plačilni razred. Od kod to neskladje v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni jasno. Prav tako ga ni ustrezno obrazložil niti organ druge stopnje, čeprav bi v smislu 251. člena ZUP slednje lahko stori.

V nadaljevanju naj upravni organ omenjene pomanjkljivosti odpravi v smislu napotil tega sodišča in nato, po pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ponovno odloči.

Glede na navedeno je sodišče tožbi tožnika ugodilo ter izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek.