UPRS sodba I U 269/2010

Tožba se zavrne.

Zahtevi tožeče stranke in stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka v katastrski občini ... – naselje ugotovil in evidentiral spremembe katastrskih podatkov: za parc. št. 89 travnik 5 novo vrsto rabe pašnik 4; parc. št. 90/4 njiva 4 novo vrsto rabe travnik 5; parc. št. 92/5 travnik 5 novo vrsto rabe pašnik 3; parc. št. 183/3 travnik 4 novo vrsto rabe pašnik 4; parc. št. 183/4 travnik 4 novo vrsto rabe pašnik 4 in parc. št. 183/5 travnik 4 v izmeri 219 m2 in pašnik 4 v izmeri 13 m2 v novo vrsto rabe pašnik 4 v izmeri 232 m2. V obrazložitvi je navedel, da je bil zahtevi priložen elaborat, izdelan na podlagi določb Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE) in v skladu s Pravilnikom za katastrsko klasifikacijo zemljišč – v nadaljevanju Pravilnik. V postopku je sodelovala katastrska agronomka A.A., ki je opravila ogled parcel. Na podlagi ogleda je bil dne 29. 7. 2008 sestavljen zapisnik o opravljenem pregledu sprememb v vrsti rabe in katastrskega razreda zemljišč. Na seznanitev z rezultati ogleda in podpis zapisnika so bili vabljeni pooblaščenec tožečih strank, B.B. in njegov pooblaščenec. Glede parcele št. 89 je agronomka ugotovila, da parcela predstavlja obrov med dvema terasama, ki je že v celoti zaraščen z grmovjem, zato se parcela uvrsti v katastrsko kulturo pašnik (2. odstavek 9. točke 7. člena Pravilnika). Za parcelo št. 90/4 je bilo ugotovljeno, da dostop do parcele omogoča strojno obdelavo, kot je bilo ugotovljeno na ogledu, in zato se v skladu s 7. točko 7. člena Pravilnika uvrsti v katastrsko kulturo travnik, ker gre za zemljišče, poraslo s travo, ki ga je možno ekonomično kositi vsaj enkrat letno. Parcela št. 92/5 se spremeni v pašnik razreda 3. Parcela leži na območju, kjer zaradi nagiba do 40 % ni možna strojna obdelava, zato s v skladu z 9. točko 7. člena Pravilnika uvrsti v pašnik. Parcelam št. 183/3, 183/4 in 183/5 se spremeni katastrska kultura v pašnik razred 4. Tožeče stranke so v postopku navajale, da parcela št. 183/3 leži na območju zazidalnega načrta turistično oskrbovalnega centra pri C., parceli št. 183/4 in 183/5 pa sta prav tako nepozidani stavbni zemljišči znotraj ureditvenega območja ... oziroma je parcela št. 183/3 del gradbene parcele k objektu D., parcela št. 183/4 del gradbene parcele k objektu E. in parcela št. 183/5 del gradbene parcele k objektu F.. B.B. pa je navajal, da na parcelah ni zgrajen noben turistični oskrbni center, ter da je na zemljišče nemoten dostop. Zemljišča naj bi v preteklosti predstavljala njivo, sedaj pa so deloma porasla s travo, deloma z grmičevjem. Pravilnik v 4. členu določa, da se proizvodno sposobno zemljišče, ki je po veljavnem načrtu za urejanje prostora namenjeno za gradnjo, uvršča v katastrsko kulturo vse dotlej, dokler na njem ni sprememb, ki vplivajo na njegovo proizvodno sposobnost. Iz zapisnika o opravljenem ogledu sprememb v vrsti rabe in katastrskega razreda je razvidno, da so parcele zaradi nasutja, ki je ustvarilo slabe zračne in vodne razmere v tleh, porasle z rastlinami, ki značilno preraščajo površine, ki so nastale pod vplivom človeka. Glede na ugotovljena dejstva in v skladu z 9. točko 7. člena Pravilnika se parcelam določi katastrska kultura pašnik, razred 4.

Drugostopni organ je pritožbi tožečih strank in B.B. zavrnil. V obrazložitvi se je strinjal z razlogi prvostopnega organa.

Tožeče stranke izpodbijajo odločbo prvostopnega organa zaradi ugotovljene spremembe vrste rabe parcel št. 183/3, 183/4 in 183/5. Menijo, da je spremenjena vrsta rabe teh parcel napačno spremenjena, ker parcele po vrsti rabe niso pašnik. Dejansko stanje je bilo kljub ogledu agronomke napačno ugotovljeno. Ponavljajo navedbe iz pritožbe in upravnega postopka, da parcela št. 183/3 leži na območju zazidalnega načrta turistično oskrbovalnega centra pri C., parceli št. 183/4 in 183/5 pa znotraj ureditvenega območja naselja ..., s tem, da je parcela št. 183/3 del gradbene parcele k objektu D., parcela št. 183/4 pa del gradbene parcele k objektu E., parcela št. 183/5 pa del gradbene parcele k objektu F.. Pravilnik sicer dejansko v 4. členu določa, kot citirata organa, vendar v konkretnem primeru gre za proizvodnjo nesposobna zemljišča. Na parcelah so takšne spremembe, da vplivajo oziroma onemogočajo v njihovo proizvodno sposobnost. Že sam Sklad kmetijskih zemljišč RS je z dopisom z dne 21. 4. 2009 seznanil prvotožnico z dopisom Občine ..., da je parcela št. 183/3 stavbno zemljišče znotraj ureditvenih območij naselij, ki se ureja s prostorsko izvedbenim načrtom PIN z označbo G9/aC, kar je bilo tudi predloženo pod št. 3501-217/2009 z dne 16. 4. 2009. Ker so bile parcele podvržene takšnim posegom, se je v takšni meri spremenila njihova vrsta rabe, da jih na noben način ni moč opredeljevati kot pašnik 4. Dejansko stanje teh parcel je ugotovljeno zmotno in nepopolno, ugotovitve pa so tudi v nasprotju z listinami in dokazi. Zemljišča so tudi nedostopna in predstavljajo kompleks proizvodnih hal, bencinske črpalke, saj gre za območja, na katerem se izvajajo gospodarske dejavnosti in jih dejansko sploh ni mogoče uvrstiti v katastrsko kulturo, saj gre dejansko za zemljišča, katera so v osrčju obrtne cone. Predlagajo odpravo odločbe prvostopnega organa in zahtevajo povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku B.B. predlaga zavrnitev tožbe. Glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja na spornih parcelah pa navaja, da so navedbe neresnične in neutemeljene. Ogled je glede na to, da gre v zadevi za stranke z nasprotnimi interesi, ki opisujejo popolnoma različno dejansko stanje glede rabe spornih parcel, opravila izvedenka, ki je ugotovila dejansko stanje glede rabe vsake posamezne parcele, kar izhaja iz zapisnika. Meni, da je v zadevi pomembno določilo 4. člena Pravilnika. Meni, da sprememb v smislu 4. člena Pravilnika na teh zemljiščih ni. Že v svoji pritožbi z dne 26. 6. 2009 je stranka z interesom zapisala, da na spornih parcelah ni zgrajen noben turistično oskrbni center ter da gre za zemljišče, ki je poraslo s travo. Na zemljišču ni nobenega nasutja. Navedbe v tožbi so prilagojene zgolj za uveljavljanje lastnih interesov tožečih strank v zvezi z ugotavljanjem statusa zaščitene kmetije. Navaja še, da tožeče stranke G.G., H.H. in I.I. niso ugovarjale zoper zapisnik izvedenke, kar utrjuje v prepričanju, da so navedbe v tožbi neutemeljene in namenjene zgolj zasledovanju interesov v smislu dedovanja, brez ustrezne dejanske podlage. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna uvrstitev parcel št. 183/3, 183/4 in 183/5 k.o. ... – naselje v katastrsko kulturo pašnik 4.

Tožeče stranke ugovarjajo, da parcele niso pašnik, iz dveh razlogov. Prvi je njihova uvrstitev v planskih aktih, po katerih imajo status stavbnega zemljišča. Glede na naveden ugovor je organ pravilno uporabil 4. člen Pravilnika (Uradni list SRS, št. 28/79 in Uradni list RS, št. 47/06), ki določa, da se proizvodno sposobno zemljišče, ki je po veljavnem načrtu za urejanje prostora namenjeno za gradnjo, uvršča v katastrsko kulturo vse dotlej, dokler na njem ni sprememb, ki vplivajo na njegovo proizvodno sposobnost. Dejstvo, da je zemljišče stavbno zemljišče po svojem pravnem statusu, v postopku ugotovitve vrste rabe ni relevantno. Bistveno je zgolj, da gre za proizvodno sposobno zemljišče.

Drugi razlog se nanaša na popolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, v smislu, da obravnavane parcele niso proizvodno sposobno zemljišče. Tožeče stranke menijo, da gre za proizvodno nesposobno zemljišče, ker so njih takšne spremembe, ki onemogočajo njihovo proizvodno sposobnost. Navedenemu ugovoru sodišče ne more slediti. Iz zapisnika katastrskih klasifikacij zemljišč izhaja, da so parcele zaradi nasutja, ki je ustvarilo zelo slabe zračne in vodne razmere v tleh, porasle z rastlinami, ki značilno preraščajo površine, ki so nastale pod vplivom človeka. Poraščene so z zlato rozgo. Navedena dejstva so razlogi organa za razvrstitev zemljišč pod pašnik 4, glede na 9. točko 7. člena Pravilnika. Dejstva, ki jih navajajo tožeče stranke, da gre za proizvodno nesposobno zemljišče, ki onemogoča proizvodnjo sposobnost, so v nasprotju z ugotovitvijo iz zapisnika. Ugotovljena stopnja proizvodne sposobnosti zemljišča – poraščenost z rastlinami, ki so sicer brez gospodarske vrednosti, pa tudi po mnenju sodišča utemeljuje uvrstitev v katastrsko kulturo pašnik (glej 2. odstavek 9. točke 7. člena Pravilnika). Nadaljnje dejstvo, da parcele predstavljajo kompleks hal, bencinske črpalke ter jih zato ni mogoče uvrstiti v katastrsko kulturo, pa tudi niso pravno upoštevna dejstva. Gre za stanje na sosednjih parcelah, ki v postopku ni relevantno.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevi za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.