UPRS Sodba III U 301/2018-11

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33006-1524/2018/2 z dne 12. 4. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija ali prvostopenjski organ) zavrnila tožnikov zahtevek za dodelitev pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 ter ugotovila, da posebni stroški v postopku niso nastali.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v predpisanem roku vložil zahtevek za dodelitev predmetne pomoči. Sredstva se dodelijo pod pogoji iz Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 (v nadaljevanju: ZUOPPKP) ter pomenijo državno pomoč skladno z Uredbo 702/2014/EU.¹ Upravičenci do sredstev so kmetijska gospodarstva iz 14. člena ZUOPPKP. O višini pomoči odloča Agencija na podlagi podatkov o oceni škode, ki jih je potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju: Državna komisija), ter podatkov, pridobljenih od Uprave RS za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: Uprava), skladno s prvim odstavkom 18. člena ZUOPPKP. Višina pomoči se izračuna v skladu s 17. členom tega zakona in točko 5.2 Programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 (sprejetega na 166. redni seji Vlade RS dne 2. 2. 2018, v nadaljevanju: Program). Ocenjena neposredna škoda v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi pozebe v letu 2017 je znašala 46.837.600,60 EUR in jo je 26. 10. 2017 verificirala Državna komisija, Vlada pa potrdila 30. 11. 2017. Agencija ugotavlja, da je tožnik zaradi pozebe v letu 2017 utrpel izpad dohodka v sadjarstvu in vinogradništvu. Procent poškodovanosti na ravni sadja ali grozdja za kmetijsko gospodarstvo se izračuna po formuli iz petega odstavka točke 5.2 Programa ter znaša 28,37 % običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja. Kot navaja Agencija, se podpora ne dodeli za GERK, če običajna letna kmetijska proizvodnja na ravni sadja ne presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu (prvi odstavek 17. člena ZUOPPKP); ta nepravilnost se nanaša na GERK-PID: ..., ..., .... Podpora se ne dodeli za GERK, ki ni bil zajet v končni oceni škode in njegovi podatki niso bili vključeni v dokumentacijo o oceni škode, ki jo je Uprava predala Agenciji skladno s prvim odstavkom 18. člena ZUOPPKP; nepravilnost se nanaša na GERK-PID: .... Podpora se ne dodeli za GERK, za katerega je bila končna ocena škode nižja od 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje (prvi odstavek 17. člena ZUOPPKP); nepravilnost se nanaša na GERK-PID: ..., ..., ..., ..., ... in .... V skladu z navedenim znaša skupna pomoč 33,87 EUR in tako ne dosega višine 100,00 EUR, kar je po šestem odstavku 17. člena ZUOPPKP pogoj za dodelitev sredstev, zato se tožnikov zahtevek v celoti zavrne.

3Tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP ali drugostopenjski organ) z odločbo št. 33006-276/2018/3 z dne 10. 10. 2018 zavrnilo. V obrazložitvi citira prvi odstavek 18. člena ZUOPPKP ter navaja, da je Državna komisija končno oceno škode verificirala na dopisni seji 26. 10. 2017, Vlada pa obravnavala in potrdila na 158. redni seji 30. 11. 2017. Nato je Vlada sprejela Program št. 33001-1/2018/5 z dne 2. 2. 2018. Skladno s sprejetimi akti je bilo treba izdelati končno oceno škode na kmetijskih pridelkih. Pri tem so se upoštevali podatki o prizadetih območjih in poškodovanosti kmetijskih kultur, ki so jih ugotavljali Javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Slovensko zavarovalno združenje, podatki o poljščinah in površinah iz uradnih evidenc MKGP ter karte ARSO glede dnevnih minimalnih temperatur zraka za območje Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS). Vhodni podatki so bili obdelani v aplikaciji Ajda. Rezultat obdelave je bil seznam kmetijskih gospodarstev, ki so imela trajne nasade na območjih, na katerih je bilo pričakovati poškodovanost po pozebi. Zaradi boljše obveščenosti in transparentnosti je Uprava potencialnim oškodovancem s seznama poslala predtiskane obrazce za prijavo škode, ki so jih ti dopolnili z odstotki poškodovanosti kultur, ki so bile že vpisane znotraj posameznih GERK-ov, ter priložili dokazila. Izpolnjene in podpisane obrazce so dostavili na pristojno občino, ki je skrbela za vnos v aplikacijo Ajda. V nadaljevanju Program določa še način izplačila sredstev upravičencem, in sicer je iz njega razvidno, da Agencija o tem odloča po postopku, določenem v 18. členu ZUOPPKP, v katerem bodo zajete določene dejavnosti, pri čemer drugostopenjski organ poudari besedilo Programa, da se za dodelitev pomoči upoštevajo podatki iz poročila Državne komisije, ki so bili vneseni v elektronsko zbirko podatkov Uprave.

4V nadaljevanju obrazložitve drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik obravnavani zahtevek poslal Agenciji in nanj ročno vpisal GERK ... s površino 2,04 ha. Priložil je dopis Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju: MO NG) z dne 26. 2. 2018, iz katerega je razvidno, da je občina naredila napako in tega GERK-a ni vnesla, čeprav je bil prijavljen. Tožnik je namreč priložil tudi obrazec Ocena škode na kmetijskih kulturah št. 0034-11027156-209-0137 (v nadaljevanju: obrazec Ocena škode), na katerem je omenjeni GERK ročno vpisal. Drugostopenjski organ na podlagi navedenega ugotavlja, da GERK ... v elektronsko zbirko podatkov ni bil vnesen. Pomoč pa se lahko dodeli le za tiste GERK-e, ki so vključeni v dokumentacijo o oceni škode, ki jo je verificirala Državna komisija in ki so zajeti v Program (sodba IV U 103/2015). Glede na vsebino pritožbe dodaja, da GERK, vnesen v elektronsko zbirko podatkov po sprejemu Programa, ni bil zajet v končno oceno škode in se tako pomoč zanj ne more dodeliti. Zato se tudi dopolnitev pritožbe, ki jo je Agenciji posredovala Uprava (izpis z dne 11. 7. 2018) in iz katere izhaja vnos predmetnega GERK-a v aplikacijo Ajda, ne more upoštevati. Odnos med tožnikom in MO NG je njuno medsebojno razmerje, v katerega organ tekom tega upravnega postopka ne more posegati.

5Tožnik je zoper izpodbijano odločbo (v zvezi z drugostopenjsko odločbo, ki je takšno odločitev potrdila) vložil tožbo v upravnem sporu. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov sodnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6V tožbi navaja, da se izpodbijana odločba opira na nepravilne izhodiščne podatke, ki jih je v zaprto računalniško aplikacijo Ajda vnesla in nato tožniku posredovala toženka. Pri takšnih podatkih je vztrajala, kljub tožnikovemu pisnemu opozarjanju in dopolnjevanju s pravilnimi podatki, ob upoštevanju katerih bi bil upravičen do pomoči. Tožnik ne more trpeti posledic napačnega postopanja toženke. Sodba, na katero se sklicuje drugostopenjski organ, se ne nanaša na enake okoliščine, saj tam ni šlo za očitno napako kot v tem primeru. Tožnik prilaga Navodilo za ocenjevanje škode po pozebi 2017 in vnos podatkov z dne 31. 7. 2017 (v nadaljevanju: Navodilo) ter pojasnjuje, da je ustrezno izpolnil prejeti obrazec Ocena škode. Ker je toženka GERK ... spregledala, jo je na napako opozoril, in sicer tako v omenjenem obrazcu, kot nato še v obrazcu Pomoč za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva (Pozeba 2017), s katerim je podal obravnavani zahtevek (v nadaljevanju: obrazec zahtevka) in na katerem je GERK vnovič ročno pripisal z opisom nastale škode. Na napako pri vnosu omenjenega GERK-a je torej pred izdajo izpodbijane odločbe toženko kar dvakrat opozoril.

7Tožnik poudarja, da državni organ ne more ignorirati vlog stranke in je posledično prikrajšati v njenih pravicah. Sam je takoj prijavil škodo, predmetni GERK se brez dvoma nahaja na območju, ki je bilo prizadeto s pozebo v letu 2017, za katero velja ZUOPPKP, za napako pri vnosu ni odgovoren tožnik, ampak toženka, ki vodi računalniški sistem Ajda, do katerega tožnik nima dostopa. Pripominja, da je bila pri prijavi škode na goriškem območju tudi sicer popolna zmeda, saj je bila prvotno vnesena le škoda na vinogradih. Izpolnjena obrazec Ocena škode in obrazec zahtevka pomenita vlogo stranke. Da toženka vlog z opozorilom na napačnost podatkov ni upoštevala, lahko predstavlja celo ničnosti razlog po 3. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Tudi sicer pa, če se vzpostavi računalniško vodenje postopkov, mora biti tudi v teh postopkih strankam zagotovljena pravica do izjave, do sodelovanja v postopku in do pravnih sredstev. Temeljna načela in pravila ZUP veljajo tudi za te postopke in tudi v teh primerih ne more trpeti škodljivih posledic tista stranka, ki ni ničesar narobe storila. Tožniku bi morala biti dana možnost izjave o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, ker so sicer bistveno kršena pravila postopka. Zaradi ignoriranja njegovih vlog ni bilo v celoti pravilno ugotovljeno dejansko stanje ter v odločbi niso navedeni vsi odločilni razlogi, pri čemer tudi niso navedene določbe predpisov, na katere je oprta odločitev. S tem so bile kršene tožnikove pravice iz 22., 23., 25. in (zaradi nastale škode več kot 20.000,00 EUR) tudi 33. člena Ustave Republike Slovenije. V dokaznem smislu se tožnik v tožbi sklicuje na izpodbijano in drugostopenjsko odločbo, izpolnjen obrazec Ocena škode, Navodilo in izpolnjen obrazec zahtevka; priložil ji je tudi pritožbo zoper izpodbijano odločbo z dopisoma MO NG z dne 26. 2. 2018 in 23. 4. 2018.

8Toženka je sodišču predložila upravne spise zadeve. V odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri sprejeti odločitvi in njenih razlogih, razvidnih iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe, ter predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da aplikacije Ajda ne vodi toženka, pač pa Uprava, ki je podatke iz aplikacije predala Agenciji. Ta in drugostopenjski organ sta odločala skladno s podatki, ki sta jih na podlagi poglavja 5.5. Programa zavezana uporabiti za dodelitev pomoči. Ker spornega sadovnjaka v aplikaciji Ajda ni bilo, ga nista mogla upoštevati. To pomeni, da prvo- in drugostopenjski organ nista ugotavljala dejanskega stanja, ker to temelji na predloženih listinah oziroma vnosu v aplikacijo Ajda. Ta aplikacija, ki je ne vodita ne prvo- ne drugostopenjski organ, je delovala, le GERK ..., ki je sicer bil prijavljen, vanjo ni bil vnesen, zato ga ni bilo mogoče upoštevati. V nadaljnji vlogi je toženka opozorila še na stališča iz sodbe tega sodišča v zadevi I U 2127/2017.

K I. točki izreka:

9Tožba je utemeljena.

10Predmet spora v tem postopku je z izpodbijano odločbo sprejeta odločitev, da se tožnikov zahtevek za dodelitev pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 (v celoti) zavrne.

11Za zadevo so relevantne določbe ZUOPPKP. Ta zakon (glej 1. člen) določa interventne ukrepe za odpravo posledic pozebe, ki je prizadela RS v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017, kot pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Po 4. členu ZUOPPKP je podlaga za ukrepe končna ocena škode, ki jo pripravi Državna komisija v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, in jo potrdi Vlada. Med ukrepi je tudi ukrep pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu oziroma vinogradništvu. Kot izhaja iz 11. člena ZUOPPKP, Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic pozebe, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (prvi odstavek); ta predlog obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe, ki obsegajo škodo v sadjarstvu in vinogradništvu (drugi odstavek). V skladu z 12. členom ZUOPPKP program odprave posledic pozebe sprejme Vlada. V obravnavo ji ga predloži MKGP, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu skladno z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo za finance. Po 13. členu ZUOPPKP se v programu odprave posledic pozebe določijo: sadne vrste ter sadovnjaki in vinogradi, v katerih je proizvodnja zaradi posledic pozebe na posameznem GERK zmanjšana za vsaj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje; natančnejši pogoji za določitev kmetijskih gospodarstev, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic pozebe; način izračuna izpada dohodka v sadjarstvu in vinogradništvu ter način izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v sadjarstvu in vinogradništvu; ocena o potrebnih sredstvih ter način izplačila sredstev. Upravičenci do sredstev za odpravo posledic pozebe so kmetijska gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki so bila 22. aprila 2017 vpisana v register kmetijskih gospodarstev, kot je to opredeljeno v 14. členu ZUOPPKP. V 17. členu tega zakona (ki ureja merila za dodelitev sredstev in višino dodeljenih sredstev) je med drugim predpisano, da se sredstva dodelijo, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja (prvi odstavek), ter da se upravičencu sredstva ne dodelijo, če skupna višina dodeljenih sredstev iz tega ukrepa za posameznega upravičenca ne presega 100 EUR (šesti odstavek).

12V 18. členu ZUOPPKP (z naslovom: Postopek dodelitve sredstev in obveznosti upravičencev) je določeno, da podatke o končni oceni škode za potrebe postopkov odločanja Uprava preda Agenciji v elektronski obliki iz aplikacije Ajda, ki jo vodi Uprava (prvi odstavek). Agencija vsem kmetijskim gospodarstvom, ki imajo na podlagi podatkov iz aplikacije Ajda najmanj en GERK s stopnjo poškodovanosti vsaj 60 %, pošlje predtiskan obrazec Pomoč za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva (drugi odstavek). Predloga tega obrazca se objavi na spletni strani Agencije (tretji odstavek). Če kmetijsko gospodarstvo ni prejelo predtiskanega obrazca, lahko v skladu s četrtim odstavkom 18. člena ZUOPPKP uporabi objavljeni obrazec ter ga z izpolnjenimi podatki in podpisom kot zahtevek vloži na Agencijo na način iz sedmega odstavka tega člena (tj. pošlje na naslov Agencije ali odda v njeni sprejemni pisarni).

13V obravnavanem primeru, kot izhaja iz razlogov izpodbijane in drugostopenjske odločbe, tožniku ni bila priznana pomoč za GERK ... z obrazložitvijo, da podatki za ta GERK niso bili vneseni v aplikacijo Ajda in tako ni bil zajet v končni oceni škode ter podatki zanj niso bili vključeni v dokumentacijo, ki jo je Uprava predala Agenciji; posledično tožnik ni dosegel predpisanih zakonskih pragov za dodelitev pomoči iz 17. člena ZUOPPKP in je bil njegov zahtevek za pomoč v celoti zavrnjen.

14Upravno sodišče je v sodbi v zadevi I U 2127/2017, ki jo je izpostavila toženka, tam na podlagi določb Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (ZUOPPSKP), zavzelo stališče, da se pomoč ne dodeli za GERK-e, ki niso bili zajeti v končni oceni škode in njihovi podatki niso vključeni v dokumentacijo o oceni škode, ki jo je Uprava predala Agenciji, ter da drugi dokumenti (čeprav se nanašajo na isti škodni dogodek in jih je izdal eden od subjektov, pristojnih za ugotavljanje višine škode), ki niso bili sprejeti na predpisan način (s potrditvijo Državne komisije in nato še sprejemom oz. potrditvijo na Vladi), ne morejo predstavljati osnove za določitev temelja in posledično določitev škode. Takšno razlogovanje je bilo nakazano že v sodbi v zadevi IV U 103/2015 ter izhaja tudi iz sodb v zadevah I U 2279/2017, I U 2184/2017 in II U 437/2017.

15Vendar pa se v okoliščinah sedaj obravnavanega primera kaže, da z navedenimi stališči sedaj obravnavane tožbe ni mogoče zavrniti kot neutemeljene, ker s tem ni mogoče zavrniti tožbenih ugovorov v smeri, da (ob opisanem razlogovanju) tožnik nima dejansko učinkovitega pravnega varstva glede uveljavljanja pravice do pomoči iz ZUOPPKP.

16V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnik prijavil zaradi pozebe nastalo škodo tudi na GERK-u .... To je razvidno iz obrazca Ocena škode in toženka tega niti ne prereka. Prav tako ne prereka tožnikove navedbe, da se predmetni GERK nahaja na območju, ki je bilo prizadeto s pozebo v letu 2017, za odpravo posledic katere je bil sprejet ZUOPPKP. Kot je navedel drugostopenjski organ, so oškodovanci izpolnjene in podpisane obrazce prijave škode dostavili na pristojno občno, ki je skrbela za vnos v aplikacijo Ajda. Tožnik je tako izpolnjen obrazec Ocena škode dostavil MO NG, ki pa GERK-a ... pomotoma ni vnesla v aplikacijo. To izhaja iz njenih dopisov z dne 26. 2. 2018 in 23. 4. 2018, v katerih pojasnjuje, da so za prijavo škod v kmetijstvu na pristojno službo Ministrstva za obrambo pristojne občinske komisije, ki prejete in verificirane prijave škod tudi vnašajo v spletno aplikacijo Ajda; v tej zvezi pa je prav pri pozebi v aprilu 2017 prišlo do določenih sprememb, ki so povzročale zmedo, ta je nastala tudi s predizpolnjenimi obrazci, v katerih je bila navedena le ena kultura (vinska trta), pa tudi površine posameznih GERK-ov niso bile ustrezno izpolnjene; pri GERK-u ... je tako prišlo do napake in v aplikacijo pomotoma ni bil vnesen.

17Da bi MO NG imela položaj zgolj pooblaščenke oziroma izpolnitvene pomočnice tožnika (in bi zato opisano napako ter njene posledice bilo mogoče umestiti v sfero tožnika in ne toženke), iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ne izhaja (ne iz predhodno povzetih dopisov MO NG in tudi ne iz Navodila, iz katerega je razvidno, da z njim Uprava, ki je organ v sestavi organa toženke, pozvanim občinam daje usmeritve za vnos podatkov v aplikacijo Ajda), niti tega nista obrazloženo utemeljila prvo- oziroma drugostopenjski organ in tudi ne toženka v upravnem sporu. Da bi tožnik imel možnost vnašati podatke oziroma njihove popravke v aplikaciji Ajda, nobena od strank niti ne trdi. Na kakšen način bi sicer moral ravnati tožnik (izven obravnavanega upravnega postopka), da bi lahko uveljavil z ZUOPPKP predvideno pravico do pomoči, kolikor mu je zaradi posledic pozebe tudi na spornem GERK-u nastala škoda v zadostni višini glede na zakon, toženka ne pojasni. V zvezi z njenim sklicevanjem, da aplikacijo Ajda vodi Uprava in ne Agencija ali MKGP, sodišče dodaja, da gre pri vseh teh za organe Republike Slovenije, ki je toženka v tem upravnem sporu.

18Po navedenem se sodišče navezuje še na stališče, ki ga je zavzelo v novejši sodni praksi, in sicer v sodbi II U 375/2018 z dne 12. 5. 2021, v kateri je obrazložilo, da stranka mora imeti možnost in ima tudi pravico izjaviti se o ugotovitvah komisije in tudi o morebitnih vnosih v sistem Ajda, ki so lahko tudi napačni. Ob tem je kot nesprejemljivo zavrnilo razumevanje, da v trenutku, ko je v sistem Ajda opravljen vnos podatkov, ni več možnosti dokazovati, da je morebiti pri vnosu prišlo do napak.

19Kot pravilno opozarja tožnik, je treba temeljna načela in pravila postopka, vključno s pravico do izjave (9. člen ZUP), ki ima ustavni temelj v 22. členu Ustave, pa tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper upravno odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi (25. člen Ustave), spoštovati tudi v upravnih postopkih, ki se naslanjajo na uporabo (podatkov iz) elektronskih aplikacij, kot je aplikacija Ajda. Relevantne zakonske ureditve zato v obravnavanem primeru (ob predhodno izpostavljenih nespornih okoliščinah) ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da bi zgolj zaradi pomote oziroma napake pri vnosu v takšno aplikacijo stranka, če napaka ni v njeni sferi, ampak v sferi toženke, izgubila vsakršno možnost uveljaviti zakonsko pravico do pomoči. Kolikor glede na ureditev iz ZUOPPKP stranka ugovorov v zvezi s takšnimi napakami pri vnosu podatkov v aplikacijo Ajda nima možnosti učinkovito (tako, da je o tem sprejeta odločitev, ki jo lahko izpodbija s pravnimi sredstvi) uveljaviti kako drugače, ji je treba omogočiti, da to stori v upravnem postopku, v katerem se odloča o njenem zahtevku za dodelitev pomoči. Na toženki pa je, da v primeru, ko so takšni ugovori utemeljeni, zakon uporabi na način, da stranka z ZUOPPKP predvideno pravico do pomoči dejansko lahko uveljavi.

20Ker sta se prvo- in drugostopenjski organ pri utemeljevanju odločitve sklicevala tudi na Program, pri čemer je razumeti, da gre pri tem za podzakonski akt, sodišče dodaja, da iz njunih odločb ni razvidno, da je bil in kje je bil ta Program objavljen, ter nadalje pripominja, da v besedilu Programa, kot ga je pod navedeno številko in datumom najti ob iskanju na spletu, GERK-i, ki lahko pridejo v poštev za predmetno pomoč, niso s številkami, taksativno navedeni.

21Iz obrazloženega sledi, da v konkretnem primeru pri izdaji izpodbijane odločbe pravila postopka niso bila pravilno uporabljena, kar je lahko vplivalo na odločitev o uveljavljani tožnikovi pravici. Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo Agenciji v ponovni postopek, v katerem je vezana na stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Podlage za presojo, da bi bila izpodbijana odločba nična (iz razloga po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, tj. ker je ne bi bilo mogoče izvršiti, ali iz kakšnega drugega zakonskega razloga), pa sodišče ni našlo. Tako zgolj še dodaja, da z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, glede na tretji odstavek 64. člena ZUS-1 po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba (tako že sklep Vrhovnega sodišča X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015).

22Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo na seji senata, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov tožbi treba ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na temelju prvega odstavka 64. člena ZUS-1, stranski udeleženec z nasprotnim interesom pa v upravnem sporu ni sodeloval (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

23Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika tožniku priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 15,00 EUR. Ta znesek mora tožniku plačati toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tako določenega paricijskega roka tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

24Za tožbo plačano sodno takso bo tožniku vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

¹ Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije, s spremembami.