VSRS Sodba in sklep II Ips 642/2007

Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na zahtevke po tožbi, v preostalem delu (glede nasprotne tožbe) pa se revizija zavrne.

1Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, da dovoli stransko intervencijo M. K., obenem pa je izdalo tudi sodbo s katero je ugodilo zahtevkom po tožbi in v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi.

2Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožencev proti prvostopenjskemu sklepu glede odločitve o stranski intervenciji, v celoti pa je zavrnilo pritožbo tožencev proti prvostopenjski sodbi.

3Toženci so vložili revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča. Sodbo v zvezi z zahtevki po tožbi so izpodbijali zaradi revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku. Sodbo v zvezi z zahtevkom po nasprotni tožbi pa so izpodbijali zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Poudarili so, da je bila nasprotna tožba vložena „zgolj iz previdnosti glede na trditveno podlago tožečih strank“, zato da bi sodišče zavezalo oba tožnika k plačilu prometne vrednosti zemljišča, na katerem je bila zgrajena stavba, če bi ugodilo zahtevkom po tožbi v skladu s paragrafom 418. ODZ.

4Revizija ni dovoljena, kolikor se nanaša na odločitev pritožbenega sodišča o tožbenih zahtevkih po tožbi, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O zavrženju revizije

5Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede posameznega zahtevka presega 1.000.000,00 tolarjev (sedaj 4.172,92 EUR). (1) Sodišče je pravnomočno ugodilo ugotovitvenemu zahtevku, da je tožnica solastnica sporne nepremičnine do 7/8, tožnik pa do 1/8, pri čemer je tožnikom naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi katere bosta tožnika lahko vknjižila solastninski pravici v zemljiški knjigi. Toženci niso enotni sosporniki saj v pravdi nastopajo kot solastniki deljive stvari in je zato mogoče spor rešiti na različen način za vsakega od njih v okvirih njihovih solastninskih deležev. Iz zemljiškoknjižnih podatkov, priloženih k tožbi, je razvidno, da naj bi znašal največji solastninski delež posameznega toženca na sporni nepremičnini 1/6 celote.

6Za dovoljenost revizije je odločilna vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi. Tožnika sta v tožbi navedla nediferencirano vrednost spora 3.000.000,00 SIT, toženci pa takšni vrednosti niso oporekali (v odgovoru na tožbo je navedena enaka vrednost spornega predmeta). Če primerjamo višino posameznega solastninskega deleža tožencev in v tožbi navedeno nediferencirano vrednost spornega predmeta, lahko ugotovimo, da nobena vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v zvezi z relevantnimi zahtevki, ne presega revizijskega praga dovoljenosti revizije (najvišja vrednost spornega predmeta glede posameznega zahtevka lahko znaša največ 500.000 SIT).

O neutemeljenosti revizije

7Zavrnitev tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi je materialnopravno pravilna. Pravni predniki tožencev so z nacionalizacijo izgubili lastninsko pravico na sporni nepremičnini in že zato toženci niso upravičeni zahtevati, da jim tožnika plačata tržno vrednost spornega zemljišča, saj za takšen zahtevek ni ustrezne pravne podlage.

8Delno zavrženje revizije ima podlago v 377. členu, delna zavrnitev revizije pa v 378. členu ZPP. Odločitev o reviziji implicira tudi zavrnitev predloga revidentov za povrnitev njihovih revizijskih stroškov.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj drugi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena in 367. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP/99.