VSC Sklep II Kp 64/2011

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče predlog zakonitega zastopnika oškodovanke kot tožilke A. S. za umik poziva z dne 9. 9. 2016 za plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 794,65 EUR zavrglo.

2Taki odločitvi nasprotujeta oškodovanka kot tožilka, ki je sedaj postala polnoletna in njen zakoniti zastopnik A. S. ter izpostavljata, da je v navedeni kazenski zadevi, opr. št. I K 64/2011, ki je sedaj že pravnomočna, šlo za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost mladoletne osebe, zato sta pritožnika prepričana, da oškodovanka kot tožilka, ki je bila takrat še mladoletna in otrok, ni dolžna plačati stroškov postopka.

3Pritožba je neutemeljena.

4Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je obtoženi M. P. bil s sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. I K 64/2011 z dne 15. 12. 2014 oproščen obtožbe po obtožnici subsidiarne tožilke, torej oškodovanke kot tožilke takrat še mladoletne Z. S. Iz stroškovnega dela te sodbe pa izhaja, da je na podlagi drugega in tretjega odstavka člena 96 ZKP oškodovanka kot tožilka, ki jo je takrat zastopal njen oče in zakoniti zastopnik A. S., dolžna plačati stroške postopka v višini 794,65 EUR po času, ko je prevzela pregon od državnega tožilca. Navedena sodba je postala pravnomočna 24. 12. 2014, sodišče prve stopnje pa je, kot izkazuje spisovno gradivo s pozivom z dne 9. 9. 2016 zakonitega zastopnika pozvalo k plačilu stroškov v navedenem znesku v roku 30 dni od poziva.

5Zakoniti zastopnik pa je na tako prejeti poziv za plačilo stroškov, ki ga je prejel 29. 9. 2016 sodišču prve stopnje poslal predlog, naj sodišče tako izdani poziv umakne, kar je utemeljil s tem, da je v predmetnem kazenskem postopku šlo za mladoletno oškodovanko kot tožilko.

6Pritožbeno sodišče je že v sklepu II Kp 64/2011 z dne 27. 9. 2016 pritožniku pojasnilo, da iz določbe drugega odstavka člena 96 ZKP jasno izhaja, kakšna je obveznost plačila zasebnega tožilca in oškodovanca kot tožilca v primeru izdaje oprostilne ali zavrnilne sodbe oziroma v primeru ustavitve postopka. Iz te določbe pa izhajajo nekatere izjeme in sicer le v primeru, če se postopek ustavi, oziroma, če se obtožba s sodbo zavrne zaradi obdolženčeve smrti ali pa zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo zasebnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca, kot tudi v primeru določbe drugega odstavka člena 63 ZKP. Le v teh primerih obremenjujejo stroški oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev proračun, iz te določbe pa ne izhaja izjema, pri kateri vztrajata pritožnika, torej, da v primeru, ko je oškodovanec kot tožilec mladoletna oseba, da bi v takem primeru stroški postopka bremenili proračun. Prvostopno sodišče je na podlagi stroškovnega dela citiranega sodbe z dne 15. 12. 2014, s katero je oškodovanki kot tožilki, čeprav je ta takrat bila še mladoletna, naložilo v plačilo stroške postopka v višini 794,65 EUR, ravnalo pravilno. Zato je posledično bilo tudi pravilno poslovanje sodišča prve stopnje, ko je zakonitemu zastopniku dne 29. 9. 2016 vročilo tudi poziv za plačilo stroškov kazenskega postopka. Poziv za plačilo stroškov postopka ni sodna odločba, zoper katero bi bilo mogoče vložiti pravno sredstvo, temveč je poziv le ravnanje upnika (sodišča), da dolžnik, v konkretnem primeru zakoniti zastopnik v podeljenem paricijskem roku poravna stroške postopka, kajti v nasprotnem primeru, kot je v pozivu bil tudi poučen, se stroški izterjajo prisilno. Kot navedeno, na takšen poziv zakonodajalec tudi ni predvidel pravnega sredstva, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog zakonitega zastopnika oškodovanke kot tožilke za umik poziva z dne 9. 9. 2016, zavrglo kot nedovoljenega.

7Na drugačno odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa ne pripelje niti prepričanje pritožnikov, da je v obravnavani zadevi šlo za mladoletno oškodovanko, ki je sedaj sicer že polnoletna, kajti sodišče prve stopnje je moralo izhajati iz pravnomočnega stroškovnega dela prej citirane oprostilne sodbe sodišča prve stopnje in iz njih izhajajočih posledic za oškodovanko kot tožilko, kot subsidiarno tožilko, ki je zavezana k plačilu stroškov postopka.

8Ker pritožbeno uveljavljani razlog kršitve postopkovnih določb ZKP, ki se nanašajo na odmero stroškov postopka subsidiarne tožilke ni utemeljen, je bilo potrebno tako pritožbo obeh pritožnikov zavrniti kot neutemeljeno in ne glede časovni zamik od vložitve predloga zakonitega zastopnika oškodovanke kot tožilke z dne 5. 10. 2016 pritožbo obeh pritožnikov zavrniti (določba tretjega odstavka člena 402 ZKP) in izpodbijani sklep v odsotnosti kršitve po določbi petega odstavka člena 402 ZKP, na katero pritožbeno sodišče pazi uradoma, potrditi.