VSL Sklep I Cp 1434/2021

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Predlagatelja sama trpita svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za nadaljevanje postopka.

2Zoper sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb postopka pravočasno pritožujeta predlagatelja, ki predlagata njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašata stroške pritožbenega postopka. Pritožbene navedbe je mogoče strniti v grajo odločitve sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za nadaljevanje postopka iz razloga, ker je nasprotni udeleženec, ki je bil napoten na pravdo, vložil predlog v nepravdnem postopku.

Posebej opozarjata na določbi 9. in 10. člena Zakona o nepravdnem postopku¹ (v nadaljevanju: ZNP), ki izrecno govoriti o napotitvi na pravdo ali upravni postopek, ne pa tudi na nepravdni postopek, in da sodišče v primeru, če napoteni ne sproži pravde, nadaljuje nepravdni postopek. Izpodbijani sklep nima razlogov oz. so ti nejasni, saj sodišče odločitve o nadaljnji prekinitvi postopka ni oprlo na nobeno zakonsko določbo, kljub jasni določbi 10. člena ZNP. Sklep zato nima razlogov.

Prav tako je po mnenju pritožnikov napačno pravno naziranje sodišča prve stopnje – nepravdni postopek se ne sme prekiniti zaradi sprožitve novega nepravdnega postopka. Če bi bilo to mogoče, bi ZNP to izrecno določal, ker tega ne določa, je prekinitev zaradi sprožitve novega nepravdnega postopka nezakonita.

Po mnenju pritožnikov je napačna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni jasno, kaj naj bi se delilo. Med udeleženci obstaja le spor o deležih na predmetu delitve, ne pa tudi spor o predmetu delitve. Ugotovitev višine deležev je mogoča le v pravdnem postopku.

Pritožnika opozarjata še, da z vložitvijo predloga v nepravdnem postopku nasprotni udeleženec zlorablja pravico do sodnega varstva, saj se zaveda, da je meja med parcelama št. 639/7 in 639/11 urejena. Hkrati se zaveda, da institut gradnje čez mejo iz 47. člena SPZ ni uporabljiv v tej zadevi, saj je nasprotni udeleženec gradil na parcelah v njegovi solasti, to pa je vedel že pred začetkom gradnje. V tem postopku do 26. 2. 2021 tudi ni podal trditev o neustreznosti meje med parcelama.

Končno pritožba opozarja na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa popolnoma nepotrebno odlaša z odločitvijo, s tem pa krši ustavno pravico pritožnikov iz 23. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

3Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Res je, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 1. 2021 napotilo nasprotnega udeleženca, da vloži tožbo na ugotovitev večjega deleža na nepremičnini parc. št. 639/11, k. o. ... Vendar iz razlogov navedenega sklepa izhaja, da je nasprotni udeleženec zatrjeval izključno lastništvo stanovanjske hiše na tej parceli, lastninska pravica pa naj bi bila posledica dogovora s solastnikoma za gradnjo stanovanjske hiše na tem zemljišču. Sodišče je tako ugotovilo, da je med udeleženci spor glede predmeta delitve, in se je pri tem sklicevalo na 9. člen ZNP. Ta v prvem odstavku določa, da v primeru, če sodišče pri reševanju predhodnega vprašanja ugotovi, da so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, prekine postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja. Takšna presoja je bila pravilna, saj lahko v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZNP sodišče odloči o delitvi le v primeru, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti deležev. Če je o tem med udeleženci spor, se jih napoti na pravdo (drugi odstavek 118. člena ZNP).

6Čeprav pritožba to zanika, iz navedb strank in ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu izhaja, da je med udeleženci spor o predmetu delitve. To je razvidno iz povzetih navedb prvega odstavka obrazložitve sklepa z dne 11. 1. 2021.² V tem delu torej pritožba nima prav.

7Iz odgovora nasprotnega udeleženca na predlog predlagateljev za nadaljevanje postopka je razvidno, da je nasprotni udeleženec ugotovil, da se bo spor o predmetu delitve rešil z vložitvijo predloga po 47. členu Stvarnopravnega zakonika³ (v nadaljevanju: SPZ), s katerim predlaga, da bo meja med parc. št. 639/7 in 639/11, obe k. o. ..., določena tako, da bo celotna stavba številka 574 po novo določeni meji sestavni del parc. št. 639/7, k. o. ..., s tem pa bo vsebinsko odločeno o sporu, ki je predmet napotitve na pravdo. Na tem mestu je treba pojasniti, da SPZ (ki se ga glede na čas gradnje spornega objekta uporabi za odločitev v tem postopku) v primeru zatrjevane gradnje na tujem svetu⁴ določa, da se to vprašanje rešuje v nepravdnem postopku. Pred tem (v času veljavnosti ZTLR) se je v primeru gradnje na tujem svetu postavil ugotovitveni zahtevek zaradi pridobitve lastninske pravice na originaren način z gradnjo na tujem svetu. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec s sprožitvijo postopka po prvem odstavku 47. členu SPZ⁵ smiselno sledil napotitvenemu sklepu, saj bo s tem odpravljen spor glede predmeta delitve, s tem pa bo tudi odpravljena ovira, ki preprečuje opravo delitve solastnine.

8Res je, da je ugotovitev deležev mogoča le v pravdnem postopku, a kot je razvidno iz navedb, povzetih v napotitvenem sklepu, nasprotni udeleženec sploh ni uveljavljal večjega deleža, ampak, da je zaradi gradnje in dogovora s solastnikoma izključni lastnik stanovanjske hiše na parceli, ki je predmet delitve.

9Pritožbene navedbe o nespornosti meje med parcelami so brezpredmetne. Ureditev meje je v obravnavani situaciji namreč zgolj posledica določbe tretjega odstavka 47. člena SPZ, ki pravi, da lahko, če bi bile (v primeru ugotovljene gradnje na tujem svetu) posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama.

10Končno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Med strankama je namreč še vedno spor o predmetu delitve, ki ga je pred samo delitvijo treba rešiti (prim. tretji odstavek 118. člena ZNP).

11Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12Predlagatelja nista uspela s pritožbo, zato sama nosita svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člen ZPP in 37. členom ZNP).

¹ Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. Navedeni zakon se uporablja po določbi prvega odstavka 216. člena sedaj veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju: ZNP-1).
² Nasprotni udeleženec trdi, da je po predhodnem dogovoru s solastnikoma z gradnjo stanovanjske hiše na spornem zemljišču pridobil izključno lastninsko pravico, predlagatelja pa temu nasprotujeta.
³ Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami.
⁴ Kadar gre za gradnje od uveljavitve SPZ dalje.
⁵ Če nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino (graditelj), lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij.