VSL Sklep II Cp 1083/2021

I. Pritožbama se ugodi, sklep o ugovoru zoper začasno odredbo in delna sodba se razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje dovolilo objektivno spremembo tožbe z 18. 12. 2019 (I. točka izreka), razveljavilo sklep Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije I. stopnje št. 0000-7/2016-71 z 29. 4. 2019 in sklep Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije II. stopnje št. 0000-7/2016-79 z 28. 8. 2019 (II. točka izreka) ter zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi III P 1304/2019 z 20. 1. 2020 (III. točka izreka).

2Zoper delno sodbo in sklep o ugovoru zoper začasno odredbo se tožena stranka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.¹ Pritožbenemu sodišču predlaga, da delno sodbo ustrezno spremeni (tožbo zavrže oziroma tožbeni zahtevek zavrne), oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Enak predlog, torej spremembo (ugoditev ugovoru, zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe), podredno pa razveljavitev in vrnitev v novo odločanje, podaja glede sklepa o ugovoru zoper začasno odredbo.

3Tožnik ni izkazal pravnega interesa za oblikovalni tožbeni zahtevek. 14. člen ZDru-1², ki predvideva izpodbijanje odločitev organov društva, ni ustrezna materialna podlaga za tak zahtevek. Pravila o društvih se glede na drugi odstavek 87. člena ZZDej³ uporabljajo le za poklicne zbornice in strokovna združenja, ustanovljena na prostovoljni bazi glede na interes zdravstvenih delavcev iz posamezne poklicne skupine. Tožene stranke ni mogoče uvrstiti v to kategorijo, njen položaj je v celoti urejen v ZZdrS⁴. Materialno pravo ne predvideva možnosti oblikovalnega tožbenega zahtevka, na podlagi katerega bi lahko sodišče razveljavilo ali spremenilo odločitev tožene stranke. Če tožnik meni, da je bilo poseženo v njegove pravno varovane interese, ima na voljo dajatveno tožbo. Tožena stranka je pravna oseba javnega prava, zakon ji podeljuje izvrševanje javnih pooblastil. Sodna presoja odločitev Razsodišča I. in II. stopnje mora biti omejena na preizkus, ali so bila tožniku v postopku zagotovljena minimalna procesna jamstva. Takšno je utrjeno stališče sodne prakse glede disciplinskih postopkov, ki se vodijo znotraj združenj.

4Četudi bi bil pred Razsodiščem uporabljen novi Pravilnik,⁵ rezultat postopka za tožnika ne bi bil ugodnejši. Pri presoji, kateri Pravilnik je milejši (pravilno bi bilo „ugodnejši za zdravnika“), se sodišče ne bi smelo opreti na določbe Zakona o kazenskem postopku, ki velja za skrajšani postopek, niti na pravila kazenskopravne teorije. Določba drugega odstavka 82. člena novega Pravilnika je jasna in ne napotuje na uporabo drugih predpisov. Uporaba novega Pravilnika je za postopke, ki so se začeli pred njegovo veljavnostjo, izjema. Presoja vprašanja, ali je bil novi Pravilnik za tožnika ugodnejši, lahko temelji izključno na vsebinski presoji rezultata uporabe 1. točke 38. člena starega Pravilnika⁶ in 12. točke 73. člena novega Pravilnika (sodišče bi moralo primerjati rezultate uporabe starega oziroma novega Pravilnika). Sodišče je izhajalo izključno iz vsebinske primerjave abstraktnega predpisa (presoje se je lotilo izključno na abstraktno - pavšalni ravni), ne da bi ugotavljalo konkretna dejstva in okoliščine. Stari Pravilnik sankcionira le ravnanja, ki imajo za posledico poslabšanje zdravja ali smrt, novi Pravilnik pa sankcionira vsako ravnanje, ki je v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke. Dostavek, zapisan v 12. točki 73. člena novega Pravilnika, da gre za težjo disciplinsko kršitev, če zdravnik opravlja zdravniški poklic, ki je v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, ob sicer ustreznih kadrovskih, materialnih, prostorskih in časovnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za strokovno in varno delo, ne predstavlja novega pogoja. Zaradi tega dostavka novi Pravilnik ni ugodnejši. Tožnik ne pred Razsodiščem ne pred sodiščem ni zatrjeval, da mu pri delu niso bili zagotovljeni ustrezni materialni, kadrovski, prostorski in časovni pogoji za strokovno opravljanje dela. Če bi Razsodišče ugotovilo, da je zdravnik sicer ravnal v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, vendar pa je bilo to posledica neustreznih pogojev, v katerih je delal, ne bi ugotovilo njegove disciplinske odgovornosti. V postopku pred Razsodiščem ni bila sporna ustreznost pogojev za strokovno in varno delo. Tožnik je pravilno določil datum carskega reza, vendar datuma ni vpisal v materinsko knjižico, niti ni poizvedel, zakaj pacientka 8. 1. 2016 ni prišla na poseg. Zunanji faktorji torej niso imeli nobenega vpliva na tožnikovo strokovnost pri opravljanju dela. Razsodišče je tožniku izreklo strožjo sankcijo (javni opomin), čeprav je stari Pravilnik poznal milejšo sankcijo (opomin). Zagrešilo je tudi postopkovno kršitev, saj ni izvedlo predlaganih dokazov, niti ni odločalo o dokaznih predlogih (za zaslišanje prič, imenovanje izvedenca), ki se nanašajo na zahtevek za razveljavitev sklepov Razsodišča (ne na odškodninski zahtevek). V posledici kršitve je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

5Sklep o ugovoru vsebuje razloge, ki niso povzeti iz vlog strank, na katerih bi lahko temeljila odločitev o ugovoru (predlog za izdajo začasne odredbe, ugovor, odgovor na ugovor). Sodišče ni vsebinsko presojalo ugovornih razlogov, temveč je v obrazložitev povzelo druge vsebinske razloge. Sklep z 20. 1. 2020 je bil izdan na podlagi verjetnosti, da je med postopkom pred Razsodiščem nastopilo relativno zastaranje pregona, medtem ko je sodišče v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je bila izdaja začasne odredbe potrebna, ker je bil disciplinski ukrep nezakonit (oprlo se je na odločitev iz delne sodbe). Toženi stranki je kršilo pravico do izjave, saj se v obrazložitvi sklepa ni opredelilo do vlog in dokazov, ki jih je podala pred spremembo predloga za izdajo začasne odredbe, poleg tega je o spremenjenem predlogu odločalo, ne da bi ji predhodno omogočilo, da se o njem izjavi. Glede na to, da ni bila izkazana nujnost takojšnje izdaje začasne odredbe, je bilo to dolžno storiti. Izpodbijani sklep je torej obremenjen s kršitvijo po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6Tožnik v odgovoru na obe pritožbi predlaga njuno zavrnitev.

7Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper delno sodbo

8Prvo v pritožbi izpostavljeno vprašanje se nanaša na dopustnost sodnega varstva z oblikovalno tožbo zoper odločitev Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije I. in II. stopnje. Sodišče prve stopnje je pravno podlago za razveljavitveni zahtevek našlo v določbi 87. člena ZZDej⁷ v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1.⁸ Čeprav se 87. člen ZZDej izrecno ne nanaša na toženo stranko (nanaša se na druge poklicne zbornice oziroma strokovna združenja, v katera se združujejo zdravstveni delavci), to ne pomeni, da v primeru različnih zbornic, v katere se (obvezno in/ali prostovoljno)⁹ združujejo zdravstveni delavci iz posameznih poklicnih skupin, ne gre za primerljive položaje.¹⁰ Pravni položaj tožene stranke je bil sprva urejen v 85. členu ZZDej, kasneje je bila ta zakonska materija prenesena v ZZdrS. Tožena stranka je pravna oseba zasebnega prava, ki le določene naloge opravlja kot javno pooblastilo.¹¹ Preverjanje ravnanja zdravnikov in ukrepanje v zvezi s kršenjem kodeksa medicinske deontologije (1. točka prvega odstavka 71. člena ZZdrS) ne predstavlja dejavnosti, ki jo zdravniška zbornica opravlja v okviru javnega pooblastila.¹² Gre za interno delovanje poklicnega združenja, ki je izraz njegove avtonomije, zoper člane tega združenja. Tožena stranka torej glede vodenja disciplinskih postopkov in izrekanja disciplinskih sankcij (skladno s svojim internim pravilnikom) ni nosilec javnega pooblastila za izvrševanje nalog, podeljenih z ZZdrS,¹³ temveč je subjekt civilnega prava. Spor v zvezi z razmerjem, nastalim med prirejenimi (oziroma enakopravnimi) subjekti, je spor iz civilnopravnega razmerja (1. člen ZPP).¹⁴ ZZdrS izrecno ne predpisuje, da tožena stranka deluje po zakonu o društvih (če ZZdrS ne določa drugače), zato je, kar zadeva materialnopravno razmerje, ki na podlagi vodenega disciplinskega postopka nastane med zdravniško zbornico in njenim članom, zaradi primerljivosti položajev različnih poklicnih zbornic, v katere se združujejo zdravstveni delavci, nastalo pravno praznino mogoče zapolniti z analogno uporabo drugega odstavka 87. člena ZZDej v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1. Zoper dokončno odločbo Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije je torej mogoče uveljavljati sodno varstvo v civilnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti. Posledično je neutemeljen v pritožbi izražen dvom v obstoj pravnega interesa za oblikovalno tožbo (pritožba ta dvom veže na neobstoj materialnopravnega predpisa, ki stranki omogoča sodno varstvo pravic¹⁵). Že iz zahtevka, v okviru katerega tožnik izpodbija odločitev organa tožene stranke, je razvidno, da so tožnikove pravice iz razmerja s toženo stranko ogrožene (da obstaja spor), kar utemeljuje sodno intervencijo. Pritožbeno stališče, da pravni interes za oblikovalno tožbo ni podan, ker bi lahko tožnik vložil le dajatveno tožbo, bi bilo mogoče uveljaviti le v razmerju ugotovitvene do dajatvene tožbe.¹⁶

9V disciplinskem postopku, ki ga je tožena stranka po svojih organih (Razsodišče I. in II. stopnje) vodila zoper tožnika,¹⁷ je bilo ugotovljeno, da je tožnik odgovoren, da je zdravniški poklic opravljal v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, kar je imelo za posledico poslabšanje zdravja ali celo smrt pacienta.¹⁸ Tožniku je bil izrečen disciplinski ukrep - javni opomin, ki je bil objavljen v glasilu Isis. Sodišče prve stopnje je sledilo tožbeni tezi, da bi moral biti v disciplinskem postopku uporabljen novi Pravilnik, ki je bil za tožnika ugodnejši. Stališče izpodbijane delne sodbe, da je tožena stranka pri pregonu disciplinske kršitve uporabila napačen (tj. strožji) materialnopravni predpis, zato sta sklepa Razsodišča I. in II. stopnje nezakonita, temelji na naslednjih ugotovitvah: (1) novi Pravilnik kot hujšo disciplinsko kršitev opredeljuje vsako opravljanje zdravniškega poklica, ki je v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, pri čemer se v postopku ne presoja le kršitev zdravnika, temveč tudi, ali so bili izpolnjeni (kadrovski, materialni, prostorski in časovni) pogoji za strokovno in varno delo,¹⁹ in (2) novi Pravilnik omogoča izrek milejše disciplinske sankcije (strokovno opozorilo), ki je stari Pravilnik ne predvideva. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pritožbeno sodišče s stališčem sodišča prve stopnje ne soglaša, nasprotno, ocenjuje, da se je tožena stranka pri pregonu disciplinske kršitve in izreku disciplinske sankcije oprla na pravilen materialnopravni predpis.

10Po drugem odstavku 82. člena novega Pravilnika se ta Pravilnik uporablja za vse postopke, ki se začnejo po dnevu začetka njegove veljavnosti (24. 3. 2018). Za postopke, ki so se začeli pred začetkom njegove veljavnosti, se ta Pravilnik uporablja v primeru, da je za zdravnika v postopku ugodnejši od prej veljavnega Pravilnika. Da se je disciplinski postopek zoper tožnika začel pred začetkom veljavnosti novega Pravilnika, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno. Pravilno je izhodišče (sodišče prve stopnje ga povzema iz kazenskopravne teorije in prakse), da ni odločilno, kateri predpis je abstraktno gledano milejši, temveč kateri predpis je milejši glede na konkreten dejanski stan. Iz razlogov izpodbijane delne sodbe je razbrati, da je sodišče prve stopnje to izhodišče izpostavilo zgolj na teoretični ravni. Ni namreč odgovorilo na ključno vprašanje: ali bi bil rezultat disciplinskega postopka drugačen (za tožnika ugodnejši), če bi bil postopek voden na podlagi določb novega Pravilnika.

11Po novem Pravilniku je predmet disciplinskega pregona vsako opravljanje zdravniškega poklica, ki je v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke. Stari Pravilnik je torej za zdravnika ugodnejši, saj je disciplinski pregon zoper njega mogoč le, če ima njegovo ravnanje, ki je v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, za posledico poslabšanje zdravja pacienta ali njegovo smrt. V konkretnem primeru je bilo tožniku očitano ravnanje v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, ki je imelo za posledico poslabšanje zdravja oziroma smrt, zato opisana vsebinska razlika med obema Pravilnikoma ni odločilna. Dostavek v novem Pravilniku („ob sicer ustreznih kadrovskih, materialnih, prostorskih in časovnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za strokovno in varno delo“) je mogoče tolmačiti kot dodaten pogoj za izrek disciplinske sankcije, vendar ob predpostavki, da bi tožnik v disciplinskem postopku zatrjeval, da je strokovno napako storil zato, ker niso bili izpolnjeni pogoji za strokovno in varno delo. Iz sklepov Razsodišča I. in II. stopnje (prilogi A2, A4) izhaja, da tožnik takšnih trditev ni podal, zato je njegov očitek, da v disciplinskem postopku ti pogoji niso bili presojani, pa bi morali biti, pravno neutemeljen. Pritožnica pravilno opozarja, da bi se moralo Razsodišče tako v primeru uporabe starega Pravilnika kot tudi v primeru uporabe novega Pravilnika opredeliti do zdravnikovega ugovora, da je bila njegova strokovna napaka posledica neustreznih delovnih pogojev. Povedano drugače: ne glede na to, kateri Pravilnik bi Razsodišče uporabilo, bi utemeljenost zdravnikovega ugovora vodila v razbremenitev disciplinske odgovornosti. Kot že rečeno pa tožnik takšnega ugovora v disciplinskem postopku ni podal.

12Pri presoji, kateri Pravilnik je bil za tožnika v disciplinskem postopku ugodnejši, prav tako ni pravno odločilna okoliščina, da novi Pravilnik omogoča izrek milejše disciplinske sankcije, ki je stari Pravilnik ni predvideval.²⁰ Čeprav je že stari Pravilnik omogočal izrek milejšega disciplinskega ukrepa (opomin), je bil tožniku glede na težo kršitve izrečen strožji disciplinski ukrep. Navedeno pomeni, da tožniku, tudi če bi bil za svoje ravnanje sankcioniran na podlagi novega Pravilnika, ne bi bilo izrečeno zgolj strokovno opozorilo kot najmilejša sankcija. Torej tudi širši nabor milejših sankcij v konkretnem primeru ni terjal uporabe starega predpisa.

13Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano delno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da sta sklepa Razsodišča I. in II. stopnje zaradi uporabe napačnega predpisa nezakonita, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (prvi odstavek 355. člena ZPP), saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh trditev, s katerimi je tožnik izpodbijal veljavnost oziroma zakonitost sklepov.²¹ To bo moralo storiti v novem sojenju. Na podlagi presoje, da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje glede na dosedanje trajanje postopka ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, novega sojenja ni opravilo pritožbeno sodišče samo (drugi odstavek 355. člena ZPP). S tem, ko bi ugotavljalo dejstva, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, bi strankam odvzelo ustavno pravico do pritožbe.

O pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper začasno odredbo

14Argument sodišča prve stopnje, da se izdana začasna odredba ohrani v veljavi, saj je tožnik z razveljavitvenim zahtevkom uspel (s tem pa je podana predpostavka iz prvega odstavka 272. člena ZIZ²²), je z razveljavitvijo delne sodbe odpadel. Ker so pritožbeni razlogi utemeljeni, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ob ponovnem odločanju o ugovoru bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz razlogov, na katerih temelji izdana začasna odredba,²³ ter se opredeliti do ugovornih navedb tožene stranke (v tem okviru se bo moralo soočiti s spremembo lastnega pravnega stališča glede zastaranja pregona²⁴), in nasploh do procesnega gradiva, ki sta ga pravdni stranki v spis prispevali do ugovornega postopka.

O pritožbenih stroških

15Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami
² Zakon o društvih, Ur. l. RS, št. 61/2006, s spremembami in dopolnitvami
³ Zakon o zdravstveni dejavnosti, Ur. l. RS, št. 9/1992, s spremembami in dopolnitvami
⁴ Zakon o zdravniški službi, Ur. l. RS, št. 89/1999, s spremembami in dopolnitvami
⁵ Pravilnik o disciplinski odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije in o postopku pred Razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije (priloga B13)
⁶ Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije (priloga B9)
⁷ Glede na interes zdravstvenih delavcev iz posamezne poklicne skupine se lahko ustanovijo poklicne zbornice ali strokovna združenja (prvi odstavek 87. člena ZZDej). Zbornica oziroma strokovno združenje iz prejšnjega odstavka je pravna oseba zasebnega prava, ki se ustanovi in deluje po zakonu o društvih, če ta zakon ne določa drugače (drugi odstavek 87. člena ZZDej).
⁸ Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva (prvi odstavek 14. člena ZDru-1).
⁹ Članstvo v Zdravniški zbornici Slovenije je obvezno za vse, ki na območju Republike Slovenije opravljajo zdravniško službo (prvi odstavek 70. člena ZZdrS) in prostovoljno za zdravnike, ki ne opravljajo zdravniške službe, ki so upokojeni, nezaposleni ali pa opravljajo zdravniško službo izven Republike Slovenije, imajo pa v Republiki Sloveniji stalno prebivališče (drugi odstavek 70. člena ZZdrS).
¹⁰ Skladno z 87.c členom ZZDej lahko tudi zbornica ali strokovno združenje iz 87. člena določene naloge opravlja kot javno pooblastilo.
¹¹ Če pravna oseba izvršuje javna pooblastila, še ne pomeni, da gre za pravno osebo javnega prava; javno pooblastilo je lahko podeljeno tudi pravni osebi zasebnega prava.
¹² Naloge, ki se nanašajo na: - podeljevanje, podaljševanje in odvzem licence, - načrtovanje, spremljanje in nadzorovanje pripravništva, specializacije in drugih oblik podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti ter določanje pogojev za imenovanje mentorjev in njihovo imenovanje, - izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem, in - vodenje registra zdravnikov (2., 3., 4. in 9. točka prvega odstavka 71. člena ZZdrS), opravlja zbornica kot javna pooblastila (drugi odstavek 71. člena ZZdrS).
¹³ Primerjaj s stališčem, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v sklepu I Up 158/2018 z dne 13. 3. 2019 v zvezi z odločitvijo disciplinske komisije Notarske zbornice.
¹⁴ Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 214/2017 z dne 4. 7. 2018 zavzelo stališča, da akti zdravniške zbornice, s katerimi se ugotavlja kršenje kodeksa medicinske deontologije, niso niti upravni akti niti drugi posamični akti, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, in da v zasebnopravnih razmerjih med prirejenimi subjekti, v katera lahko vstopajo tudi osebe javnega prava, strankam niso omejene tožbene možnosti in postavljanje tožbenih zahtevkov pred sodišči splošne pristojnosti za varstvo njihovih pravic.
¹⁵ Sicer le v primeru ugotovitvene tožbe velja, da je dopustna, če je tako določeno s posebnimi predpisi (drugi odstavek 181. člena ZPP), oziroma da pravnega interesa ni treba zatrjevati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel.
¹⁶ Pravni interes za ugotovitveno tožbo praviloma ni podan, če so zahtevki iz določenega pravnega razmerja že zapadli in jih lahko tožnik uveljavlja z dajatveno tožbo.
¹⁷ Disciplinski postopek zoper tožnika je bil začet oziroma voden na podlagi 1. točke 38. člena starega Pravilnika, ki je določal, da kršitev kodeksa medicinske deontologije Slovenije predstavlja opravljanje zdravniškega poklica, ki je v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in ki ima za posledico poslabšanje zdravja ali celo smrt pacienta.
¹⁸ Tožniku je bilo očitano, da je zaradi njegovih opustitev pri spremljanju nosečnosti pacientke A. A. v Splošni bolnišnici X nastopilo poslabšanje zdravja oziroma smrt dvojčkov (glej opombo št. 3 v izpodbijani delni sodbi).
¹⁹ Po 12. točki drugega odstavka 73. člena novega Pravilnika je predmet disciplinskega pregona opravljanje zdravniškega poklica, ki je v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke ob sicer ustreznih kadrovskih, materialnih, prostorskih in časovnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za strokovno in varno delo.
²⁰ Po drugem odstavku 74. člena novega Pravilnika so disciplinske sankcije: - strokovno opozorilo, - opomin , - javni opomin, ki se objavi v glasilu Isis, po tretjem odstavku 39. člena starega Pravilnika pa lahko Razsodišče izreče disciplinske ukrepe: - opomin, - javni opomin, ki se objavi v glasilu Isis.
²¹ Kot izhaja iz 15. točke obrazložitve izpodbijane delne sodbe, je tožnik nezakonitost sklepov Razsodišč tožene stranke utemeljeval na treh dejanskih sklopih: (1) disciplinski pregon je zastaral, (2) Razsodišče se je pri odločanju oprlo na napačen Pravilnik, (3) tožnik ni storil v disciplinskem postopku očitane kršitve. Sodišče prve stopnje se je opredelilo le do prvih dveh dejanskih sklopov.
²² Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998, s spremembami in dopolnitvami Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
²³ Iz obrazložitve sklepa z dne 20. 1. 2020 izhaja, da je tožnik s tem, ko je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je zastaranje pregona nastopilo že pred odločitvijo Razsodišč, izkazal obstoj predpostavke iz prvega odstavka 272. člena ZIZ.
²⁴ Glede tožnikovega ugovora o zastaranju pregona se je sodišče prve stopnje opredelilo v 27. - 33. točki obrazložitve izpodbijane delne sodbe.