VSL sklep I Cp 1021/2010

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi (1. točka izreka sklepa); razveljavilo začasno odredbo, ki jo je v tej zadevi izdalo 18.3.2008, in odredilo izbris vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža, ki je bil vpisan na podlagi navedene začasne odredbe v sodni register Okrajnega sodišča v Kranju (2. točka izreka sklepa); zavrglo predlog za delitev predmeta skupnosti (3. točka izreka); glede stroškov postopka pa odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti 137,70 EUR s pripadki, v presežku pa stroškovni zahtevek nasprotnega udeleženca zavrnilo (4. in 5. točka izreka sklepa). Odločitev temelji na zaključkih, da poslovni delež ni stvar ali premoženje, ki je lahko predmet delitve po pravilih, ki jih za skupno in solastno premoženje predpisujeta Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) in Stvarnopravni zakonik (SPZ), in da so za odločanje o delitvi poslovnega deleža skladno z družbeno pogodbo pristojni družbeniki zadevne družbe, njihove odločitve pa sodna odločba ne sme in ne more nadomestiti, torej ni podana sodna pristojnost.

V pritožbi predlagatelj uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje. Poudarja, da s predlogom ni zahteval delitve poslovnega deleža, ampak delitev skupnosti v smislu XXVIII. poglavja Obligacijskega zakonika (OZ), ki je nastala med udeležencema na podlagi pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža, sklenjene 7.10.1996. Taka delitev pa spada v sodno pristojnost. Ker poslovni delež sedaj delno pripada odsvojitelju in delno pridobitelju, mora obstajati način, da ta skupnost preneha. Po njegovem prepričanju je to moč storiti z analogno uporabo določb o delitvi solastnine s prodajo in razdelitvijo kupnine. Prepričanje prvostopenjskega sodišča, da poslovnega deleža ni moč deliti tako kot predlaga, je materialnopravno zmotno.

Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Predlagatelj meni, da je na podlagi pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža z dne 7.10.1996 med njim in nasprotnim udeležencem nastala skupnost po 1003. členu OZ. Zatrjuje torej, da je med njima nastalo materialnopravno razmerje, in sicer skupnost po deležih. Želi pa to razmerje preoblikovati, saj zahteva prenehanje skupnosti. To pa lahko stori le ob soglasju nasprotnega udeleženca, h kateremu ga je pozval, vendar nanj ni dobil odgovora. Zato zahteva, da njuno razmerje uredi sodišče, ker ima skladno s 1009. členom OZ vsak udeleženec zatrjevane skupnosti pravico, da kadarkoli zahteva prenehanje skupnosti. Predlaga, da zatrjevano pravno razmerje sodišče uredi v nepravdnem postopku ob smiselni uporabi določb ZNP o delitvi stvari in skupnega premoženja, in sicer tako, da opravi prodajo poslovnega deleža, ki je bil predmet pogodbe med nepravdnima strankama.

V vseh primerih, ko med dvema ali več pravnimi subjekti obstaja neko materialnopravno razmerje, oziroma se zatrjuje, da to obstaja, pa med udeleženci ne pride do dogovora v zvezi z medsebojnimi razmerji, mora ta urediti oziroma o njih odločiti sodišče. Vsakdo ima namreč pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (1. odstavek 23. člena Ustave RS). Pravica do sodnega varstva zagotavlja vsakomur, da lahko od sodišča zahteva (in tudi doseže) odločitev glede civilnih pravic in obveznosti, to je glede civilnopravnih razmerij. Glede na njegova zatrjevanja, torej predlagatelju ni moč odreči sodne pristojnosti. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev nepravilno oprlo na določbi 1. in 2. odstavka 18. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Glede na stališča prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu o razmejitvi pristojnosti v obravnavani zadevi med okrožnim in okrajnim sodiščem, pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je za odločanje pristojno okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Zadeve, o katerih odloča okrožno sodišče v gospodarskem postopku po pravilih nepravdnega postopka (51. člen in 52. člen Zakona o gospodarskih združbah – ZGD-1), so naštete v 50. členu ZGD-1. Med njimi ni postopka za delitev predmeta skupnosti, niti postopka za delitev poslovnega deleža. Predlagatelj pa predlaga, naj sodišče razdeli določen poslovni delež družbe, glede katerega meni, da je z nasprotnim udeležencem v skupnosti po 1003. členu OZ. Ker glede na njegovo naravo, predloga ni mogoče obravnavati v kakem drugem sodnem postopku, je glede na določbo 2. odstavka 1. člena ZNP pristojno nepravdno sodišče (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4050/2009 in priloženi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1193/2008).

Ker je sodišče nepravilno uporabilo 18. člen ZPP, je storilo vsebinsko očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, v zvezi z 37. členom ZNP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP).

Sodišče prve stopnje bo moralo najprej ugotoviti ali so izpolnjene vse predpostavke za odločanje o predlagateljevem predlogu. Če meni, da so, bo moralo o njem meritorno odločiti. Pritožbeno sodišče pripominja, da se, glede na določbe ZGD-1 o odsvojitvi dela poslovnega deleža (483. člen), zastavlja vprašanje ali med nepravdnima strankama sploh obstoji kakršnakoli skupnost.