VSC Sodba II Kp 30380/2021

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1S pritožbeno izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obtoženega R. N. oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Glede na prostorek je še po prvem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada njegove zagovornice, proračun.

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec iz pritožbenega razloga po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP – zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

3Odgovor na pritožbo je 25. 8. 2021 podala obtoženčeva zagovornica. Meni, da je pritožba okrožnega državnega tožilca neutemeljena in se zavzema za njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Kaznivo dejanje pranja denarja po prvem odstavku 245. člena KZ-1 stori, kdor denar ali premoženje, za katero ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor. Opis predmetnega kaznivega dejanja obtožencu očita, da je skupaj z ločeno obravnavano J. R. sprejel in razpolagal s premoženjem velike vrednosti (kvalificirana oblika kaznivega dejanja po tretjem odstavku 245. člena KZ-1) ter s pranjem denarja prikril njegov izvor. Obtoženi naj bi kot direktor družbe ..., s pogodbo o prodaji nepremičnine z dne 12. 3. 2007 prodal stanovanje D. Z.na naslovu ..., ločeno obravnavani J. R. za kupnino 100.000 EUR, ki pa dejansko ni bila plačana. Slednja pa se je na podlagi prodajne pogodbe in poznejših prodajnih pogodb vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica stanovanja. Na opisan način naj bi obtoženi prikril izvor stanovanja in prikazoval, da je bila lastninska pravica na novega lastnika prenesena v dobri veri, čeprav naj bi vedel, da stanovanje velike vrednosti izvira iz kaznivega dejanja, ker kupnina za stanovanje ni bila plačana in je šlo le za navidezne prenose. Obtožencu torej opis dejanja očita prikrivanje izvora predmetne nepremičnine (premoženja velike vrednosti) s podpisom prodajne pogodbe, ob vednosti, da stanovanje izvira iz kaznivega dejanja, ker kupnine zanj niso bile plačane.

6Kot je že zapisalo Vrhovno sodišče RS v sodbi z dne 5. 2. 2019, opr. št. I Ips 59294/2010, je namen inkriminacije kaznivega dejanja pranja denarja v preprečevanju vnosa premoženja, ki izvira iz kaznivih dejanj v zakonit finančni in gospodarski obtok. Kaznivo dejanje pranja denarja pa je podano, kadar storilec opravi kakršenkoli premik denarja ali premoženja, za katerega ve, ali bi moral vedeti, da izvira iz kaznivega dejanja in se zaveda ali vsaj pristane na to, da bo zaradi tega premika prikrito, da denar (premoženje) izvira iz kaznivega dejanja oziroma bo oteženo sledenje denarju (premoženju), ki izvira iz kaznivega dejanja. Torej je po takšni razlagi Vrhovnega sodišča pri predmetnem kaznivem dejanju pomembno slediti stvari, ki izvira iz kaznivega dejanja in njeni preobrazbi v različne oblike. Kot pravilno opozarjata sodišče prve stopnje pod točko 12 obrazložitve izpodbijane sodbe in obtoženčeva zagovornica v odgovoru na pritožbo, sklicujoč se na komentar avtorja mag. Damijana Florjančiča k 245. členu KZ-1 (Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika, Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019) mora biti kakršnokoli ravnanje storilca predmetnega kaznivega dejanja, torej vse alternativno naštete izvršitvene oblike, tudi objektivno zmožne zakriti izvor tega premoženja, v konkretnem primeru stanovanja, v drugem kaznivem dejanju, v konkretnem primeru v kaznivem dejanju goljufije. Objektivna zmožnost zakritja je po avtorju komentarja odvisna od konkretnega primera in konkretnih spremljajočih okoliščin izvedbe takega storilčevega ravnanja. V obravnavanem primeru premoženje velike vrednosti predstavlja stanovanje, torej nepremičnina, ki pa je bilo ves čas vpisano v zemljiško knjigo iz nje pa je tudi jasno razvidno sosledje vseh prenosov lastninske pravice z ustreznimi pravnimi podlagami na nove lastnike, tudi na ločeno obravnavano J. R., ki se je kot lastnica v zemljiško knjigo vpisala na podlagi pogodbe o prodaji nepremičnine z dne 12. 3. 2007. Tako je brez dvoma razpolaganje s predmetno nepremičnino kot premoženjem velike vrednosti sledljivo od njenega prvega vpisa v zemljiško knjigo, kar pomeni, da ni mogoče pritrditi tezi pritožnika, da naj bi obtoženec z ravnanjem kot mu je očitano v opisu kaznivega dejanja, prikril njegov izvor. Zato pritožnik z zatrjevanjem, da naj bi goli prenosi nepremičnine brez plačil onemogočali dokazovanje izvora premoženja, ne more biti uspešen, saj že sama okoliščina vpisa stanovanja v zemljiško knjigo in transparentnosti verige prenosov lastninske pravice na nove lastnike, ne potrjuje zahteve po objektivni zmožnosti prikrivanja njegovega izvora.

7Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče, ki ni ugotovilo niti kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

8Pritožbeno sodišče je odločilo v obtoženčevo korist in zato sodna taksa ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).