UPRS Sodba IV U 17/2018-8

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva A.A. in Odvetniške zbornice Slovenije za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1Tožena stranka, Odvetniška zbornica Slovenije, je z odločbo št. 1482/2017 v 1. točki izreka odločila, da se odvetnik A.A. izbriše iz imenika odvetnikov iz razloga po 7. točki prvega odstavka 30. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) v zvezi s 7. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv in tretjo alinejo prvega odstavka 59.ca člena Statuta OZS ter iz razloga po 6. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 59.b člena Statuta OZS. V 2. točki je odločila, da se za prevzemnika odvetniške pisarne A.A. določi odvetnik B.B. iz Domžal.

2Upravni organ Odvetniške zbornice Slovenije je na seji 5. 9. 2017 sprejel sklep, da se zoper odvetnika A.A., v imenik odvetnikov vpisanega dne 22. 9. 1992, pod št. ..., začne postopek izbrisa iz imenika odvetnikov, saj obstaja dvom o tem, ali odvetnik še izpolnjuje vse zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica.

3Tožena stranka je na podlagi knjigovodske evidence Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS) ugotovila, da odvetnik na dan 20. 10. 2015 zbornici iz naslova zavarovanja poklicne odgovornosti članarine OZS, članarine območnega zbora odvetnikov, vzajemne pomoči, prispevka za humanitarni sklad in denarne kazni, izrečene v disciplinskem postopku, zbornici dolguje znesek v višini 7.257,22 EUR. Odvetnika je dvakrat pisno pozvala k izpolnitvi finančnih obveznosti do zbornice, z opozorilom na posledice neplačila. Na pisanje se odvetnik ni odzval, niti ni izpolnil svojih obveznosti. Odvetnikov dolg do zbornice iz prej naštetih obveznosti je na dan 11. 12. 2017 znašal 12.287,54 EUR in ker odvetnik zapadlih obveznosti do zbornice v višini več kot 2.000,00 EUR ni poravnal, niti obveznosti ni poravnal po prejemu dveh pisnih opominov, je bil izpolnjen pogoj za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov po 7. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv v zvezi s 7. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv in tretjo alinejo prvega odstavka 59.ca člena Statuta OZS.

4Na podlagi 6. točke prvega odstavka 30. člena ZOdv se odvetnik izbriše iz imenika odvetnikov tudi v primeru, če več kot eno leto brez opravičenega razloga ne opravlja odvetniškega poklica, statut OZS pa v četrti alineji prvega odstavka 59.b člena določa, da je ta pogoj izpolnjen, če odvetnik več kot eno leto pri banki nima odprtega transakcijskega ali fiduciarnega računa. Na podlagi vpogleda v register transakcijskega računov (v nadaljevanju RTR) je bilo dne 19. 10. 2015 ugotovljeno, da odvetnik nima odprtega fiduciarnega računa, zato je OZS 20. 10. 2015 in 30. 3. 2016 pisno pozvala k odprtju fiduciarnega računa. Pri ponovnem vpogledu v register TRR je bilo dne 11. 12. 2017 ugotovljeno, da odvetnik še vedno nima odprtega fiduciarnega računa, dne 7. 11. 2017 pa je odvetnik zaprl tudi transakcijski račun. Iz navedenega je zaključiti, da je izpolnjen tudi pogoj za izbris odvetnika iz razloga po 6. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv v povezavi s četrto alinejo prvega odstavka 59.b člena Statuta OZS.

5Status OZS v 59.č členu določa, da se v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenikov upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnje odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnikov iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris v tem Statutu, čim prej odpravijo in druge okoliščine primera.

6V zvezi s presojo drugih okoliščin in ravnanj odvetnika v okviru določbe 59.č člena Statuta OZS pa je tožena stranka pojasnila, da je OZS 17. 7. 2017 prejela dopis odvetnice C.C. iz Trzina, da je odvetniku A.A. prenehalo najemno razmerje za poslovne prostore na naslovu ..., Trzin; da je odvetnica zato zahtevala izbris sedeža odvetniške pisarne A.A. z zadevnega naslova. Dne 20. 9. 2017 je OZS prejela pisno izjavo odvetnika, poslano na zahtevo odvetnice C.C., da nima več sedeža pisarne v Trzinu, ampak na naslovu ..., Ljubljana, ki pa ji ni bil priložen zapisnik pristojne komisije Območnega zbora odvetnikov Ljubljana, da so novi prostori in oprema primerni za opravljanje odvetniškega poklica, kot to določa Pravilnik o merilih in postopku za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov in opreme, potrebne za opravljanje odvetniškega poklica. Odvetniku je bil 4. 10. 2017 poslan poziv, naj v roku 8 dni od prejema poziva predloži zapisnik pristojne komisije o primernosti prostorov in opreme na naslovu ..., Ljubljana. Pisanje mu je s fikcijo vročitve vročeno 25. 10. 2017, dne 3. 11. 2017 pa je odvetnik OZS zaprosil za podaljšanje roka za predložitev zapisnika. Tej prošnji je bilo ugodeno. Pisanja v zvezi s podaljšanjem roka odvetnik ni sprejel, zato mu je bilo posredovano na naslov stalnega prebivališča in naslov odvetniške pisarne v Ljubljani, ter 23. 11. 2017 vročeno s fikcijo vročitve. Odvetnik zahtevanega zapisnika pristojne komisije OZS o ogledu poslovnih prostorov na naslovu ..., Ljubljana, ni predložil niti v dodatno postavljenem roku, kar kaže na to, da odvetnik za opravljanje svojega dela nima primerne opreme in prostorov, kot jo zahteva tretja alineja prvega odstavka 59.c člena Statuta OZS. To kaže na njegov neresen odnos do opravljanja odvetniškega poklica.

7Nadalje je tožena stranka opozorila, da je odvetnik 19. 10. 2017 Odvetniški zbornici predlagal, da se v postopkih izvršbe namesto na premičnine na naslovu njegovega stalnega prebivališča v Celju, ..., na katerem sicer dejansko prebiva njegova mati, sam pa naj bi imel tam, kot je navedel, prijavljeno zgolj formalno stalno prebivališče, poseže po sredstvih na njegovem TRR, kjer je po njegovih navedbah še mogoče pričakovati poplačilo, vendar je bilo po vpogledu v register transakcijskih računov RTR ugotovljeno, da je bil predmetni transakcijski račun 7. 11. 2017 zaprt.

8Na podlagi navedenega je Odvetniška zbornica na podlagi drugega odstavka 59.b člena in drugega odstavka 59.c člena Statuta OZS Izvršilni odbor Območnega odbora odvetnikov Ljubljana zaprosila za izdajo mnenja v postopku izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov. Slednji je 14. 9. 2017 v predmetni zadevi izdal obrazloženo mnenje, da odvetnik ni več vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica.

9Dne 25. 9. 2017 je OZS z dejstvi in okoliščinami, ugotovljenimi v upravnem postopku izbrisa iz imenika odvetnikov, in z mnenjem Območnega zbora odvetnikov Ljubljana seznanila odvetnika in ker ta pisanja ni prevzel v zakonskem roku, mu je bila pošiljka 13. 10. 2017 vročena s fikcijo vročitve.

10Odvetnik se je do ugotovitev v upravni zadevi pisno izjavil 23. 10. 2017 in jim pavšalno nasprotoval, za svoje navedbe pa ni ponudil dokazov. Iz navedenega se sklepa, da odvetnik ne izpolnjuje več vseh zakonskih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica, prav tako pa ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče odločiti drugače, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

11Ker je v skladu z določbo 73. člena Statuta OZS po prenehanju pravice opravljati odvetniški poklic treba določiti prevzemnika pisarne, je bil določen za prevzem B.B. z odvetniško pisarno v Domžalah, ki je predhodno že podal soglasje, da se s tem prevzemom strinja.

12Tožnik v tožbi odločitvi nasprotuje in pojasnjuje, da je tožena stranka pravni standard „nevrednost zaupanja“ preširoko tolmačila. Kljub taksativno naštetih primerih v predpisih tožene stranke, kdaj naj bi se štelo, da odvetnik ni vreden zaupanja, je izpodbijana odločba preuranjena. V izpodbijani odločbi citirani predpisi tožene stranke so bili uporabljeni v škodo tožnika in ker niso bili obravnavani individualno, je iz navedenega razloga izpodbijana odločba preuranjena in jo je treba v celoti odpraviti.

13Tožnik na očitano okoliščino, da ni imel odprtega fiduciarnega računa, ni mogel vplivati. Blokiran je imel (redni) poslovni račun, zato mu nobena banka ni hotela odpreti fiduciarnega računa. S tem dejstvom je tožnik toženo stranko seznanil. Vzrok za blokado poslovnega računa prav tako ni bil na strani tožnika, ampak je bil posledica neplačila že opravljenih storitev. Ta razlog ni zanimal ne Finančne uprave RS ne tožene stranke. Ker ni bilo prilivov, tožnik ni mogel sproti plačevati vseh obveznosti in so se začele izvršbe. Prilivov, ki so sicer sledili, pa je bilo premalo za pokritje vseh obveznosti. Drugih izvršb tožnik ni imel, razen terjatev tožene stranke in terjatev davčnega organa. Tožniku tudi ni mogoče očitati, da je zašel v dolgove zaradi kakšnih svojih nepremišljenih potez. Ni jemal posojil, ki jih potem ne bi mogel vračati, prav tako ni zašel v nobeno investicijo, ki bi bila zanj prevelik zalogaj. Želel je najeti kredit za poplačilo davčnih obveznosti, vendar ga ni nikjer mogel dobiti. Če je torej odvetnik ostal brez plačil za svoje delo, pa je zaradi tega prišlo do blokade računa in kasnejše nezmožnosti odprtja fiduciarnega računa, to avtomatsko ne more pomeniti, da je nevreden opravljanja odvetniškega poklica. Odvetnik je že od leta 1992 in je do nekaj let nazaj redno izpolnjeval vse svoje obveznosti do tožene stranke, državnih organov oziroma do vseh subjektov. Prav tako zoper tožnika k toženi stranki ni prispela nobena prijava v zvezi s kršitvami pri opravljanju odvetniškega poklica. Spomni se sicer dveh prijav, za kateri pa je tožena stranka kasneje ugotovila, da sta bili v celoti neutemeljeni.

14Pravni standard nevrednosti opravljanja odvetništva bi se po prepričanju tožnika torej lahko uporabljal le v primerih, ko na primer odvetnik stori kaznivo dejanje oziroma kadar stori kaznivo dejanje na škodo stranke pri opravljanju svojega poklica ali v primerih, ko odvetnik koga naklepno poškoduje. Ni nepomembno dejstvo, da so se prve finančne težave tožnika začele zaradi finančne nediscipline državnih organov, konkretno Ministrstva za notranje zadeve, ki ni plačevalo opravljenih storitev. S tem problemom je bila takrat seznanjena tudi tožena stranka in Ministrstvo za pravosodje, vendar oškodovani odvetniki problema niso mogli rešiti niti s pomočjo zbornice.

15V zvezi s fiduciarnim računom, katerega odsotnost tožena stranka navaja kot razlog za nevrednost opravljanja odvetniškega poklica, pa tožnik pripominja še, da bi lahko bil neobstoj fiduciarnega računa razlog za nevrednost opravljanja odvetniškega poklica le v primeru, ko bi zaradi tega bil kdo oškodovan. Zoper tožnika ni bilo nobenih prijav, zato bi moralo sodišče odločiti, da so predpisi tožene stranke v tem delu neživljenjski in da zgolj ta formalnost, da fiduciarni račun ne obstaja in še to iz razlogov, ki niso na strani tožnika, ne more predstavljati nevrednosti opravljanja odvetniškega poklica. Prav tako tožniku nadalje ni mogoče očitati, da ni bil pripravljen odpraviti posledic, ki so razlog za izbris. Pojasnjuje, da ni mogel do finančnih sredstev in zaradi tega ne more biti nevreden opravljanja odvetniškega poklica.

16V zvezi s poslovnimi prostori je toženo stranko obvestil, da ima sedež na ... v Ljubljani. Pojasnjuje tudi, da ni uspel pridobiti zapisnika komisije za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov. Zaprosil je tudi za podaljšanje roka za pridobitev zapisnika komisije, ki pa je bil podaljšan le za tri dni. V tako kratkem času tožnik ni mogel pridobiti zahtevanega zapisnika. Upoštevati bi bilo treba tudi dejstvo, da je odvetnica C.C. tožniku postavila zelo kratek rok za izpraznitev poslovnih prostorov in o tem obvestila toženo stranko. Glede na svojo trenutno finančno stanje tožnik ni mogel takoj kupiti ali najeti drugega poslovnega prostora. Ko ga je našel, ga je bilo treba delno urediti in organizirati za ogled, zato je bil kratek rok za dostavo zapisnika neživljenjski. Je pa tožnik vsekakor dokazal, da ima drug poslovni prostor, ki je vpisan v AJPES. Glede na navedeno torej ne morejo držati navedbe tožene stranke, da naj bi tožnik zaradi tega ne imel primerne opreme in prostorov za opravljanje odvetniške dejavnosti. Sodišče se bo moralo opredeliti do vprašanja, kakšen bi bil v dani situaciji primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki se očita tožniku, to je predložitev zapisnika komisije.

17Navaja tudi, da mnenje Območnega zbora OZ Ljubljana, ki je dejansko organ tožene stranke, ne more v vlogi dokaza potrjevati izpodbijane odločbe, niti ne drži, da je bil njegov odgovor glede predloga za izbris pavšalen in brez dokazov. Prav tako je tožnik toženo stranko prosil za odlog izdaje izpodbijanega sklepa, ker pričakuje določena finančna sredstva, s katerimi bi lahko saniral očitane kršitve. Ponovno poudarja, da slabo finančno stanje odvetnika ni bilo zakrivljeno, je pa vplivalo na tožnikovo zdravstveno stanje, zato veliko časa ni bil sposoben za delo. Ves čas se je trudil, da bi pridobil finančna sredstva. Ne držijo niti navedbe, da naj ne bi več kot leto dni opravljal odvetniške dejavnosti, niti navedbe, da več kot eno leto ni imel TRR. Že same navedbe tožene stranke iz izpodbijane odločbe so s tem v nasprotju.

18Ker navedbe v izpodbijani odločbi ne izkazujejo razlogov za izrečen ukrep, tožnik sodišču predlaga, da izvede ponujene dokaze, opravi glavno obravnavo in izda sodbo, s katero odpravi izpodbijano odločbo. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

19Tožena stranka je sodišču poslala spise in odgovor na tožbo, v katerem povzema razloge za svojo odločitev in sodišču predlaga, da tožbo zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka.

20Zavrača tožnikovo navedbo, da tožena stranka pravni standard nevrednost zaupanja tolmači preširoko. Pojasnjuje pravno podlago za uporabo navedenega pravnega standarda in pojasnjuje tožnikovo stanje dolga, na podlagi knjigovodske evidence OZS, kot je bilo povzeto v razlogih izpodbijane odločbe. Zoper odvetnika, katerega dolg narašča, teče več izvršilnih postopkov, ki so neuspešni, ker tožnik nima premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči, zato je bil zaključek, da je izpolnjen pogoj za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov po 7. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv, v zvezi s 7. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv in tretjo alinejo prvega odstavka 59.ca člena Statuta OZS, pravilen. Glede na višino dolga, ki bistveno presega znesek 2.000,00 EUR ter dejstvo, da je odvetnik dolžnik tožene stranke že več let, tožnikov očitek o preuranjenosti izbrisa iz imenika odvetnikov ni utemeljen.

21V zvezi s tožnikovimi pojasnili, zakaj nima odprtega fiduciarnega računa, pojasnjuje, da je bil pogoj za izbris odvetnika iz razloga po 6. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv v povezavi s četrto alinejo prvega odstavka 59.b člena Statuta OZS nesporno izpolnjen. Ne drži, da bi morala tožena stranka ob odsotnosti fiduciarnega računa ugotavljati, ali je bil zaradi tega kdo oškodovan. Fiduciarni računi odvetnikov so namenjeni varovanju in interesu strank, še posebej v primerih, ko so transakcijski računi odvetnikov predmet izvršbe kot v konkretnem primeru. Zato bi bilo čakanje tožene stranke na dejanski nastanek škode, v primeru neizpolnjevanja obveznosti njenih članov v nasprotju z ZOdv in Statutom OZS.

22Pojasnjuje, da je bil izvršilni odbor Območnega zbora odvetnikov Ljubljana zaprošen za izdajo mnenja v postopku izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov na podlagi drugega odstavka 59.b člena in drugega odstavka 59.ca člena Statuta OZS.

23Pojasnjuje tudi, da so bile pri presoji navedenih razlogov za izbris iz imenika odvetnikov upoštevane tudi druge okoliščine in ravnanja odvetnikov, kot je okoliščina v zvezi s sedežem odvetniške pisarne tožnika. V zvezi s poslovnimi prostori tožnik v tožbi navaja, da mu je bil dan prekratek rok za predložitev zapisnika pristojne komisije Območnega zbora odvetnikov Ljubljana o primernosti prostorov in opreme za opravljanje odvetniškega poklica, pojasnjuje okoliščine, zaradi katerih je od tožnika zahtevala navedeni podatek. Navaja datume, kdaj je bil odvetniku poslan poziv za predložitev podatka o novem naslovu za opravljanje odvetniške dejavnosti.

24Tožnik v tožbi tudi navaja, da ni sam kriv za svoje finančno stanje in da le to ne more biti razlog za izbris iz imenika odvetnikov. Tožena stranka v zvezi s tem pojasnjuje, da glede na funkcijo odvetništva težka socialna situacija ne bi smela pripeljati do odločitve sodišča, po kateri bi lahko tožnik zaradi varovanja svojega ekonomskega položaja še naprej opravljal poklic, pri katerem se zahteva visoka stopnja zaupanja in zvestoba pri ščitenju interesov strank. Pri opravljanju odvetniškega poklica so možnosti za zlorabo zaupanja večje kot pri opravljanju številnih drugih poklicev na pravnem področju.

25Pri tem tožena stranka opozarja, da predstavljajo velik del dolga tožnika neplačane premije za zavarovanje odvetniške poklicne odgovornosti, saj tožnik v preteklih letih sam ni poskrbel za to, da bi bile njegove stranke zavarovane pred morebitno škodo, ki bi jim utegnila nastati v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Ni mogoče govoriti o skrbnosti in profesionalnosti odvetnika, ki ne poskrbi za zavarovanje svoje poklicne odgovornosti. Ker je to zavarovanje obvezno, ga kot strošek nosijo preostali člani zbornice iz svojih prispevkov, kar je nedopustno in je bila tožena stranka v izogib dodatne škode dolžna ukrepati in iz tega razloga tudi ni bil mogoč odlog izbrisa iz imenika odvetnikov. Da je bila odločitev tožene stranke v zvezi z vlogo utemeljena, dodatno utrjuje tudi dejstvo, da je bil 9. 1. 2018 zoper odvetnika začet postopek osebnega stečaja.

26V nadaljevanju se sklicuje tožena stranka na sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi III U 348/2013-8, kjer je sodišče že pritrdilo stališču zbornice, da predlagatelj ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, če se izmika plačilu zapadlih obveznosti.

27V zvezi s tem sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

28Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

29Tožena stranka je izpodbijano odločitev oprla na določbe ZOdv, ki v 30. členu določa, da se odvetnik izbriše iz imenika odvetnikov iz razlogov, navedenih v tej določbi, med drugim tudi iz razloga po 7. točki prvega odstavka 30. člena, če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica. Pogoje za opravljanje odvetniškega poklica določa ZOdv v 25. členu, med drugim tudi pogoj iz 7. točke prvega odstavka, da je odvetnik vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Natančna opredelitev tega pogoja izhaja iz 59. ca člena Statuta OZS, ki določa, da se v postopku izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov iz razloga, ko odvetnik ni več vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, utemeljeno sklepa, da odvetnik odvetniškega poklica ne opravlja vestno in pošteno med drugim tudi, če odvetnik kljub prejemu vsaj dveh pisnih opominov zbornice z opozorilom na izbris iz imenika odvetnikov ni poravnal zapadlih obveznosti zbornici (članarina, denarne kazni, zavarovalnina, zamudne obresti in druge obveznosti odvetnika do zbornice) v višini več kot 2.000 EUR.

30Izpolnjevanje zgoraj navedenega razloga je tožena stranka utemeljila s podatki knjigovodske evidence Odvetniške zbornice in navedla dolgovano vrsto in višino obveznosti. Višini in vrsti dolgovane obveznosti tožnik v tožbi ne ugovarja, niti ne ugovarja navedbi, da je bil k poravnavi teh obveznosti pozvan z dvema pozivoma. Sodišče po vpogledu v listine priloženega spisa ugotavlja, da je bil tožniku prvi poziv št. 2482/2015 z dne 20. 10. 2015 vročen s fikcijo vročitve (vloženo v HP 12. 11. 2015) in drugi poziv št. 2482/2015 z dne 30. 3. 2016 prav tako vročen s fikcijo vročitve (vloženo v HP 18. 4. 2016). Oba poziva sta vsebovala povzetek knjigovodskih evidenc, iz katerih je razvidna višina in vir dolgovane obveznosti ter pojasnilo, da dolg v višini 2.100,00 EUR izvira tudi iz neplačane denarne kazni, izrečene v disciplinskem postopku št. 1060/2014 v višini 1.500,00 EUR in povprečnine v višini 600,00 EUR. Prav tako sta oba poziva vsebovala opozorilo, da bo v primeru neupoštevanja poziva (poravnava zapadle denarne obveznosti in odprtje fiduciarnega računa) OZS uvedla postopek izbrisa iz imenika odvetnikov.

31Na podlagi navedenega sodišča ugotavlja, da obstoj zapadlih obveznosti na dan izdaje odločbe v višini 12.287,54 EUR, ob upoštevanju podatka, da je bil tožnik opozorjen na posledice neplačila dolgovane obveznosti, utemeljuje odločitev tožene stranke, da obstaja razlog za izbris iz imenika odvetnikov na podlagi 7. točke prvega odstavka 30. člena ZOdv v zvezi s 7. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv.

32Tožnik v tožbi pojasnjuje okoliščine nastanka dolga OZS. Gre za navedbe (plačilna nedisciplina državnega organa, nemožnost poravnave dolga), ki so (tudi glede na različne datume nastanka dolga) po presoji sodišča pavšalne. Tožnik je te ugovore in pojasnila uveljavljal že v postopku izbrisa, ker mu to poleg določbe 9. člena ZUP omogoča tudi določba 59.č člena Statuta (v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov se poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenika upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnika iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris po tem statutu, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera), vendar tudi po presoji sodišča te navedbe ne morejo spremeniti nespornega dejstva, da dolg obstaja.

33V nadaljevanju sodišče ugotavlja tudi, da je tožena stranka izpodbijano odločitev oprla tudi na določbo 6. točke prvega odstavka 30. člena ZOdv, ki določa, da se odvetnik izbriše iz imenika odvetnikov tudi, če več kot eno leto brez opravičenega razloga ne opravlja odvetniškega poklica, ta pogoj za izbris odvetnika pa je izpolnjen, če obstaja razlog iz četrte alineje prvega odstavka 59.b člena ZOdv, če odvetnik več kot eno leto na banki nima odprtega transakcijskega ali fiduciarnega računa.

34Tožnik podatku, na katerega je tožena stranka oprla svojo odločitev, da nima fiduciarnega račun (najmanj od dne 19. 10. 2015) in da ga ni odprl kljub dvema pozivoma z dne 20. 10. 2015 in 30. 3. 2016, niti ga ni ponovno odprl pred izdajo izpodbijane odločbe, ne ugovarja, niti ne ugovarja podatku, da je 7. 11. 2017 zaprl TRR. V tožbi tožnik sicer navaja okoliščine, ki so povzročile finančno situacijo, ki mu je odprtje obeh računov onemogočala, vendar sodišče enako, kot je to že pojasnilo v 32. točki te obrazložitve, meni, da se je do teh ugovorov, kot pavšalnih, pravilno opredelila že tožena stranka. Neprerekano dejstvo, da tožnik ni imel odprtega fiduciarnega računa več kot leto dni, namreč samo po sebi utemeljuje sklepanje na podlagi prvega odstavka 59.b člena ZOdv, da odvetnik ne opravlja odvetniškega poklica in je s tem izpolnjen pogoj za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov.

35Tožnik v tožbi oporeka odločitvi tožene stranke tudi v delu, ki se nanaša na predložitev zapisnika pristojne komisije območnega zbora odvetnikov in v tej zvezi ugotovitev, da je izpolnjen pogoj iz 59.c člena Statuta za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov v primeru, ko odvetnik nima opreme in prostorov, potrebnih in primernih za opravljanje odvetniškega poklica. Slednji pogoj je namreč izpolnjen, če odvetnik več kot šest mesecev nima na razpolago opreme in prostorov, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, ali v drugih primerih, ki kažejo na to, da odvetnik za opravljanje odvetniškega poklica nima primerne opreme in prostorov.

36Sodišče tožniku pojasnjuje, da se v skladu z določbo 30. člena ZOdv med drugim odvetnik izbriše iz imenika odvetnikov, če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica. Po določbi 25. člena ZOdv, ki določa pogoje za odvetnike, mora odvetnik imeti opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, izpolnjevanje tega pogoja pa se ugotavlja na podlagi določb Pravilnika. Ta v 6. členu, ki ureja preselitev sedeža odvetniške pisarne, določa, da mora odvetnik vsaj 30 dni pred nameravano preselitvijo sedeža pisarne o tem obvestiti OZS. V novih prostorih ne sme začeti z delom prej, dokler komisija na zahtevo pristojnega organa OZS ne opravi ogleda, sestavi zapisnika in pošlje mnenje, da prostori in oprema ustrezajo določbam tega Pravilnika. Po določbi 4. člena Pravilnika primernost poslovnih prostorov in potrebne opreme za opravljanje odvetniškega poklica ugotavlja tričlanska komisija, ki jo za svoje območje izvoli pristojni območni zbor odvetnikov v skladu s svojimi pravili. Pristojna komisija to ugotovi na podlagi ogleda, o čemer sestavi zapisnik, ki ga s svojim mnenjem pošlje pristojnim organom OZS (tretji in četrti odstavek 5. člena Pravilnika).

37Gre torej za pogoj, ki mora biti izpolnjen pred pričetkom opravljanja odvetniškega poklica, zato po presoji sodišča ugovor, da je bil (naknadni) rok za predložitev tega zapisnika prekratek, nima take teže, da bi lahko vplival na drugačno odločitev. Tudi sicer sodišče tožniku pojasnjuje, da v kolikor je bil s strani organa naknadni rok prekratek, bi lahko tožnik, upoštevaje določbo tretjega odstavka 99. člena ZUP,organ zaprosil za podaljšanje roka, vendar listine spisa tega ne dokazujejo. Tudi sicer sodišče meni, da gre le za enega izmed pogojev, ki so bili upoštevani v zadevi izbrisa iz imenika odvetnikov in tudi morebitna naknadna predložitev zapisnika pristojne komisije območnega zbora odvetnikov na drugačno odločitev ne bi mogla vplivati.

38Ker so bili tudi po presoji sodišča v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za izbris tožnika iz imenika odvetnikov, je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zavrnilo kot neutemeljeno.

39Odločitev je sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1 sprejelo na seji, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta ( dolgovani znesek OZS, neodprt fiduciarni račun in nepredložitev zapisnika komisije območnega zbora odvetnikov o primernosti prostorov in opreme) med tožnikom in toženo stranko ni bilo sporno.

K II. točki izreka:

40Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.