UPRS sklep II U 51/2009

1. Odločba Upravne enote Maribor št. 352-109/2007-19 (7301) z dne 25. 8. 2008 se izreče za nično.

2. Toženka je dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR, povečane za znesek DDV, v roku 15 dni od dneva prejema te sodbe, do tedaj brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

3. Zahteva Državnega pravobranilstva Republike Slovenije za povračilo stroškov postopka se zavrne.

S 1. točko izreka izpodbijane odločbe je bila v korist služnostnega upravičenca A. d.d. s trajno služnostjo elektrovoda SN (podzemnega voda) dovoljena obremenitev nepremičnine parc. št. 68, k.o. ..., ki je v solasti tožnikov (vsakega do ½ celote). Po 2. točki izreka odločbe obsega obremenitev nepremičnine območje v širini ena in pol metrskega pasu levo in ena in pol metrskega pasu desno od vkopanega električnega voda. Služnost obsega skladno s 3. točko izreka pravico izgradnje in dostopa do elektrovoda, pravico obratovanja, vzdrževanja, popravljanja in nadzora nad elektrovodom, zajema pa tudi odstranjevanje dreves, grmovja in vej, ki bi ovirale izgradnjo in delovanje elektrovoda. Po 4. točki izreka pridobi služnostni upravičenec trajno služnostno pravico v javno korist na obremenjeni nepremičnini z dnem izdaje odločbe, pritožba pa ne zadrži pridobitve služnostne pravice. V 5. točki izreka je bilo določeno, da Okrajno sodišče v Mariboru z dnem izdaje odločbe na nepremičnini parc. št. 68, k.o. ... v korist služnostnega upravičenca A. d.d. vknjiži služnost elektrovoda v javno korist. Z odškodninskim zahtevkom so bile stranke napotene na civilno sodišče (6. točka izreka), zavrnjena pa je bila zahteva tožnikov za odkup celotnega zemljišča parc. št. 68, k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je predlagateljica postopka za ustanovitev služnostne pravice Republika Slovenija, ki je po Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije dne 2. 11. 2007 v korist služnostnega upravičenca A. d.d. vložila predlog za obremenitev nepremičnine, ki je v solasti tožnikov. Predlog je bil vložen na podlagi drugega odstavka 110. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/02 s spremembami; v nadaljevanju: ZUreP-1), ki določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko omeji s služnostjo, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture in za njihovo nemoteno delovanje. Obremenjena nepremičnina se po Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci (Ur. l. RS, št. 73/2005) nahaja na območju prestavitev, potrebnih zaradi izgradnje avtocestnega odseka. Po mnenju upravnega organa je ustanovitev služnosti nujno potrebna, javna korist za njeno ustanovitev pa je izkazana z uredbo o državnem lokacijskem načrtu. Ker med strankama v postopku ni bil dosežen sporazum o odškodnini, je upravni organ stranke zaradi odločitve o odškodnini napotil na sodišče. Po mnenju upravnega organa je neutemeljena zahteva tožnikov za odkup celotnega zemljišča zaradi izgube ekonomskega interesa zaradi ustanovitve služnosti. Tožnika sta zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št. 35021-27/2008 z dne 17. 12. 2008 kot neutemeljena zavrnjena.

V tožbi tožnika izpodbijani odločbi nasprotujeta in navajata, da je bil z izrekom izpodbijane odločbe zahtevek za razlastitev prekoračen. Menita tudi, da je bil postopek ustanovitve služnosti glede na datum začetka veljavnosti državnega lokacijskega načrta za avtocesto Slivnica – Fram (Ur. l. RS, št. 23/96) začet prepozno. Po njunem mnenju je bilo v zadevi nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, upravni organ pa tudi ni ravnal nepravilno, ko ni ugodil zahtevi za odkup celotne nepremičnine. Glede na obrazloženo tožnika sodišču predlagata, da izpodbijano prvostopno odločbo ter odločbo, izdano na drugi stopnji, odpravi ter vrne zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje. Zahtevata pa tudi povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge za odločitev, razvidne iz obrazložitve izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

Prizadeta stranka v upravnem sporu – A. d.d. - na tožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka:

V prvi točki izreka izpodbijane odločbe je bila v javno korist ustanovljena služnost na zemljišču parc. št. 68, k.o. ..., ki bi naj bila v solasti tožnikov, in sicer vsakega do deleža ½ celote. S 5. točko izreka odločbe je bilo Okrajnemu sodišču v Mariboru odrejeno, da z dnem izdaje odločbe v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini v korist služnostnega upravičenca vpiše ustanovitev služnosti.

Po ugotovitvi sodišča pa obravnavane služnosti v zemljiško knjigo glede na stanje zemljiškoknjižnih podatkov ni mogoče vpisati. Iz podatkov zemljiške knjige, ki si jih je po uradni dolžnosti pridobilo sodišče, namreč izhaja, da je že vse od začetka postopka ustanovitve služnosti izključna lastnica zemljišča parc. št. 68, k.o. ... le tožnica B.B.

Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 15. 10. 2007, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da je bil ob vložitvi zahteve za ustanovitev služnosti z dne 29. 10. 2007 (upravni organ jo je prejel dne 2. 11. 2007) pri obravnavani nepremičnini vpisan zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo pridobitve lastninske pravice, ki je bil začet dne 5. 10. 2007. Na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 132/2001 in In 06/00966 z dne 11. 9. 2007 je bila lastninska pravica na ime tožnice B.B. kasneje tudi vknjižena. Ker učinkujejo vpisi pravic v zemljiški knjigi po določbah Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami; v nadaljevanju: ZZK-1) od trenutka začetka zemljiškoknjižnega postopka (7. člen v zvezi s 5. členom in prvim odstavkom 133. člena ZZK-1), se šteje, da je v obravnavani zadevi tožnica izključna lastnica nepremičnine od dne 5. 10. 2007 dalje. Ker torej tožnik C.C. ob izdaji izpodbijane odločbe dne 25. 8. 2008 ni bil več zemljiškoknjižni solastnik nepremičnine, je izpodbijana odločba nepravilna, z izpodbijano odločbo ustanovljene služnosti (216. člen Stvarnopravnega zakonika, Ur. l. RS, št. 87/2002) pa tudi ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Po 150. členu ZZK-1 je namreč vpis pravic dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena ali se hkrati vknjiži pravica, glede katere se bo opravil vpis. Upoštevaje navedeno, je tudi Okrajno sodišče v Mariboru dne 18. 9. 2008 s sklepom opr. št. Dn 12578/2008 predlog za vpis ustanovitve služnosti na podlagi izpodbijane odločbe zavrnilo.

Odločba, ki se je na da izvršiti, je po določbi 3. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP) nična, zato je sodišče izpodbijano odločbo po uradni dolžnosti na podlagi 68. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) izreklo za nično.

Ker so z ugotovitvijo ničnosti odločbe odpravljene vse posledice ničnega akta (68. člen ZUS-1), sodišče tožbenih ugovorov ni presojalo.

K točki 2 izreka:

Ker je sodišče izpodbijani akt izreklo za ničnega, sta tožnika po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v višini 350,00 EUR, kot določa to drugi odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 24/2007), po katerem se tožniku v primeru, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350,00 EUR.

Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožnikoma prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena v zvezi z 378. členom Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami).

K točki 3 izreka:

Tožena Republika Slovenija, zastopana po Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije, v upravnem sporu po določbi 25. člena ZUS-1 ni upravičena do povračila stroškov postopka.