UPRS Sodba IV U 19/2018-10

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4213-0403-05307/2017 z dne 26. 4. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski davčni organ) je z izpodbijano odločbo, št. DT 4213-0403-05307/2017 z dne 26. 4. 2017 odločila, da se zavezanki A.A. za leto 2016 ne odmerijo obveznosti iz kmetijstva (prvi odstavek izreka), da se v davčno osnovo za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2016 všteva 84,98 EUR katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj (drugi odstavek izreka) in se ji za leto 2016 določi davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) v višini 3.482,13 EUR ter obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom, v višini 346,22 EUR (tretji odstavek izreka). V nadaljevanju izreka je določeno, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (četrti odstavek izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (peti odstavek izreka).

2Prvostopenjski davčni organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je akontacija dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2016 odmerjena v skladu s prvim odstavkom 129. člena ZDoh-2. V nadaljevanju se sklicuje na 69. člen ZDoh-2 ter v skladu z njim pojasnjuje, kdo je zavezanec za plačilo akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kaj je kmečko gospodinjstvo in kdaj se šteje, da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja fizična oseba. Pojasnjuje še, da je davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih, katastrski dohodek, kot je ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 pa je vsak posamezni dohodek, ki se na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZDoh-2 pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom ZDoh-2 šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu. Pojasnjuje še način ugotavljanja davčne osnove za akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka za panj, davčno osnovo drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 ter predhodno akontacijo dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2.

3Tožnica je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve drugostopenjski organ ponavlja pravno podlago iz izpodbijane odločbe, k obrazložitvi prvostopenjskega akta pa dodaja, da je bila tožnica po podatkih davčnega organa na dan 30. 6. 2016 članica kmečkega gospodinjstva, ki je v letu 2016 prejelo 13.928,50 EUR drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2. Glede na število članov kmečkega gospodinjstva, ki so zavezanci za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, znašajo drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2 na posameznega zavezanca 3.482,13 EUR. Pojasnjuje, da se ne glede na to, da so drugi dohodki za namene opravljanja kmetijske dejavnosti izplačani enemu izmed članov kmečkega gospodinjstva, kot del davčne osnove upoštevajo vsem članom kmečkega gospodinjstva, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in to v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva. V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnica lastnica kmetijskega in gozdnega zemljišča, za katerega ji je pripisan katastrski dohodek in ker ima stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot prejemnik subvencij, tožnica izpolnjuje pogoje po ZDoh-2 za člana kmečkega gospodinjstva.

4Tožnica vlaga tožbo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, v posledici slednje pa tudi napačne uporabe materialnega prava, pri čemer zatrjuje tudi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5V tožbi navaja, da tožena stranka za ugotovitev, da ima tožnica pravni status fizične osebe, ki opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ter se šteje za člana kmečkega gospodinjstva, ni navedla nobenih razlogov, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb postopka. Tožena stranka namreč svojo odločitev utemeljuje zgolj z navedbo, da je bila tožnica po podatkih davčnega organa na dan 30. 6. 2016 članica kmečkega gospodinjstva, ki je v letu 2017 prejelo 13.928,50 EUR drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 in da glede na število članov kmečkega gospodinjstva, ki so zavezanci za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, znašajo drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2 na posameznega zavezanca 3.482,13 EUR. Meni, da ta razlog še ničesar ne pove o izpolnitvi elementov, ki jih 69. člen ZDoh-2 določa za utemeljitev statusa fizične osebe, ki opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Ni namreč jasno, kateri so podatki davčnega organa, na podlagi katerih je tožena stranka ugotovila, da naj bi tožnica prejela 13.928,50 EUR drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, tožena stranka pa tudi ne konkretizira, za katero kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost naj bi sploh šlo. V zvezi s tem tožnica pojasnjuje, da je tekom upravnega postopka zatrjevala in dokazovala, da se ne ukvarja z nobeno kmetijsko niti gozdarsko dejavnostjo, ne živi v kmečkem gospodinjstvu, da nima statusa kmeta oziroma da nihče v njenem gospodinjstvu nima statusa kmeta in da tudi nepremičnina tožnice na naslovu stalnega prebivališča, ... C., nima statusa kmetijskega zemljišča. Na nepremičninah tožnice se tudi dejansko ne izvaja in se nikoli ni izvajala nobena dejavnost, ki bi bila na kakršenkoli način povezana s kmetijstvom ali gozdarstvom. Tožnica je namreč zaposlena v družbi E. d.o.o. s sedežem na nepremičnini tožnice in se ukvarja z inženirsko dejavnostjo in tehničnim svetovanjem. Vse trditve so preverljive iz javnopravnih evidenc in bi jih tožena stranka morala preveriti po uradni dolžnosti.

6Glede na pomanjkanje razlogov tožene stranke za izpodbijano odločitev lahko tožnica samo ugiba, zakaj naj bi jo tožena stranka obravnavala kot fizično osebo, ki opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost. Tožnica tako ugiba, da bi bil lahko razlog za zmotno odločitev tožene stranke v tem, da ima sosednja nepremičnina, ki leži neposredno poleg nepremičnine tožnice, status kmetijskega zemljišča in da se na tej sosednji nepremičnini dejansko izvaja kmetijska oziroma gozdarska dejavnost. Na sosednjem zemljišču živita E. in F.F., ki pa razen dejstva, da sta njena soseda, nista v ničemer povezana s tožnico. Verjetno je ravno slednje dejstvo zavedlo toženo stranko v zmotno odločitev, pri čemer tožnica poudarja, da ugotovljen poštni naslov še ne more utemeljevati opravljanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti v smislu določbe 69. člena ZDoh-2.

7Poleg zgoraj navedene tožbene trditve, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni mogoče preizkusiti ter da je dejansko stanje v delu teh ugotovitev nepopolno ugotovljeno, je tožena stranka po tožničinem stališču tudi nepravilno uporabila določbo 69. člena ZDoh-2, ker ni izpolnjen noben pogoj, na podlagi katerega bi bilo mogoče tožnico obravnavati kot fizično osebo, ki opravlja kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter bi jo bilo mogoče obravnavati kot člana kmečkega gospodinjstva.

8Ker izpodbijana odločba ne navaja razlogov za utemeljitev zakonskega dejanskega stanja uporabljenih določb materialnega prava, je po tožbenih navedbah neobrazložena oziroma arbitrarna in kot takšna protiustavna, v nasprotju z 22. členom Ustave Republike Slovenije.

9Tožnica sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi, na kateri naj zasliši tožnico ter E. in F.F., izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

10Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev obeh upravnih odločb. Pojasnjuje, da je bila tožnica po podatkih, ki jih davčni organ prejme od Geodetske uprave Republike Slovenije, na dan 30. 6. 2016 lastnica kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerih katastrski dohodek znaša skupaj 84,88 EUR (PL 148 k.o. D., v deležu ¼ in PL 689 k.o. D., v deležu 1/2). Upoštevajoč to ugotovitev in ker iz uradnih evidenc davčnega organa izhaja, da je imela tožnica na dan 30. 6. 2016 evidentirano stalno bivališče na istem naslovu kot dejanski prejemnik drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, tožnica po ZDoh-2 izpolnjuje pogoje za člana kmečkega gospodinjstva. Ker je kmečko gospodinjstvo, katerega član je tudi tožnica, v letu 2016 prejelo 13.928,50 EUR obdavčljivih subvencij, se le-te v enakem deležu pripišejo vsem članom gospodinjstva, ki imajo katastrski dohodek, ne glede na to, za katera zemljišča so bile pridobljene. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

11Tožba je utemeljena.

12V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega davčnega organa, potrjena z odločitvijo pritožbenega organa, da se v davčno osnovo za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2016 tožnici všteva 84,98 EUR katastrskega dohodka (in pavšalne ocene dohodka na panj) ter se mu za leto 2016 določi davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 v višini 3.482,13 EUR z upoštevanjem obračunane in odtegnjene predhodne akontacije dohodnine v višini 346,22 EUR.

13Na podlagi 70. člena ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Dohodki in osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so opredeljeni v 69. členu ZDoh-2. V prvem odstavku tega člena je določeno, da se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. V drugem odstavku tega člena je opredeljeno kmečko gospodinjstvo, ki je po tem zakonu skupnost ene ali več fizičnih oseb, ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče, niso najeta delovna sila, ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR.

14Upoštevajoč navedeno pravno podlago, je po presoji sodišča pri ugotavljanju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti odločilno, ali fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbi tega zakona, kot ga opredeljuje drugi odstavek 69. člena ZDoh-2.

15V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da iz odločbe prvostopenjskega davčnega organa ne izhaja obrazložitev okoliščin, ki se nanašajo na zgoraj navedeno podlago za opredelitev dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Obrazložitev te odločbe je sicer dopolnil drugostopenjski organ z odločbo, s katero je zavrnil tožničino pritožbo, z navedbami, da je bila tožnica po podatkih davčnega organa na dan 30. 6. 2016 članica kmečkega gospodinjstva, ki je v letu 2016 prejelo 13.928,50 EUR drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 in da glede na število članov kmečkega gospodinjstva, ki so zavezanci za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, znašajo drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2 na posameznega zavezanca 3.482,13 EUR. Pritožbeni organ je še pojasnil, da je tožnica lastnica kmetijskega in gozdnega zemljišča, za katerega ji je pripisan katastrski dohodek in ker ima stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot prejemnik subvencij, izpolnjuje pogoje po ZDoh-2 za člana kmečkega gospodinjstva.

16Po presoji sodišča tožnica utemeljeno oporeka vsebini obrazložitve izpodbijane odločitve, ker niti prvostopenjski davčni organ, ki po vsebini sploh ni obrazložil razlogov za odločitev, niti pritožbeni organ, nista navedla razlogov, iz katerih izhaja, da je tožnica članica kmečkega gospodinjstva. Sodišče tako ugotavlja, da izpodbijana odločitev ne ponuja obrazložitve okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da gre pri tožnici v zvezi z ugotavljanjem kmečkega gospodinjstva, za skupnost ene ali več fizičnih oseb, pri kateri se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona. Sodišče pri tem opozarja, da mora biti za ugotovitev, da gre za kmečko gospodinjstvo, izpolnjen vsak element iz drugega odstavka 69. člena ZDoh-2, ki mora biti v zadostni meri obrazložen, da ga je mogoče preizkusiti. Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe v nasprotju s to zahtevo ne izhaja obrazložitev podlage, ki je davčni organ vodila v zaključek, da je podana podlaga za sklep o obstoju kmečkega gospodinjstva. Sodišče sledi tožnici v zatrjevanju, da je mogoče na podlagi takšne obrazložitve le sklepati na obstoj okoliščin, ki so v sosednjih nepremičninah, s katerimi (in z njunima lastnikoma) tožnica nima ničesar skupnega. Sodišče v zvezi s tem opozarja, da mora biti za obstoj kmečkega gospodinjstva podana skupnost fizičnih oseb, pri kateri se za vsaj enega člana šteje, da opravlja osnovno kmetijsko ali osnovno gozdarsko dejavnost. Iz obrazložitev predmetnih odločb tako ne izhajajo razlogi, ki bi se nanašali na to skupnost, ni pa tudi pojasnjeno, za katere kmetijske ali gozdarske dejavnosti gre in kdo jih opravlja, ter na katera zemljišča se nanaša v drugostopenjski odločbi zatrjevano tožničino lastništvo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Prav tako v spornih odločbah ni pojasnjeno, kateri so tisti podatki davčnega organa, na podlagi katerih je pritožbeni organ izpeljal zaključek, da je tožnica na dan 30. 6. 2016 članica kmečkega gospodinjstva, ki je v letu 2016 prejelo 13.928,50 EUR drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2.

17Glede na navedeno je pri obrazložitvi izpodbijane odločitve izostala konkretna, jasna in natančna opredelitev pogojev, ki se nanašajo na dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, določenih v 69. členu ZDoh-2, ki so pravno relevantne za materialnopravno presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe. Taka obrazložitev ne ustreza standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sodišče še pripominja, da pomanjkljive in nezadostne obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo in pojasnili v odgovoru na tožbo, saj so ta namenjena izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in ustrezno obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.

18Iz navedenih razlogov se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), to pa že samo po sebi pomeni razlog, zaradi katerega je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo odpraviti in vrniti zadevo v ponovni postopek prvostopenjskemu davčnemu organu, ki je izdal izpodbijani akt (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Nezadostna in pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločitve tudi ne daje podlage, da bi se lahko sodišče po vsebini spuščalo v presojo ostalih tožbenih navedb (ki se tičejo tožbeno zatrjevane napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zato se do njih in v zvezi z njimi predlaganih dokazov ni opredeljevalo. Poleg tega pa glede na sprejeto odločitev in razloge zanjo (absolutna bistvena kršitev določb postopka) tudi niso relevantni, kajti na (drugačno) odločitev sodišča ne bi mogli vplivati, njihova presoja pa bi bila z vidika ponovnega postopka tudi preuranjena. S temi razlogi je sodišče odločilo že v dejansko in pravno primerljivi zadevi s sodbo št. IV U 18/2018 z dne 12. 12. 2019 in sodbo št. 197/2018 z dne 14. 5. 2020. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski davčni organ skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 upoštevati pravno mnenje sodišča, izraženo v tej sodbi oziroma napotke, ki se tičejo postopka, po potrebi pa tudi dopolniti dejansko stanje ter glede na ugotovljeno dejansko in pravno stanje zadeve ponovno odločiti v zadevi.

19Sodišče je v predmetni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

20Ker je tožnica s tožbo uspela, je bilo treba odločiti tudi o njeni zahtevi za povrnitev stroškov. Priglašene stroške za tožbo, je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV v višini 62,70 EUR, torej skupaj 347,70 EUR. Tožena stranka jih je tožnici dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila. Plačana sodna taksa pa bo skladno z določbo točke C. opombe 6.1. Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena tožnici po uradni dolžnosti.