VSM Sklep III Cp 633/2021

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se predlog, s katerim predlagateljica zahteva, da se nasprotnemu udeležencu prepove: - vstop v stanovanje na naslovu P. ulica, R. in zadrževanje na razdalji krajši od 200 metrov od stavbe na naslovu P. ulica, R., kjer živijo predlagatelji, - vzpostavljanje vsakršnih srečanj s predlagatelji, - nadlegovanje preko sredstev komuniciranja na daljavo in preko tretjih oseb in da je nasprotni udeleženec dolžan prepustiti stanovanje predlagateljem, vse za čas šestih mesecev do vključno 8. 2. 2022 do 6.20 ure, pod pretnjo denarne kazni v višini 500,00 EUR v primeru posamezne kršitve, zavrne.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Predlagatelji so dne 23. 6. 2021 vložili predlog za izdajo ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). V predlogu navajajo, da je nasprotni udeleženec nad prvo predlagateljico izvajal psihično in fizično nasilje že dalj časa, tako jo je v letu 2019 z roko udaril po obrazu. Spori so se v zadnjem letu stopnjevali, nasprotni udeleženec je nad prvo predlagateljico izvajal psihično nasilje v obliki zmerjanja z izrazi „kurba, prasica“ v prisotnosti otrok, zaradi česar sta bila otroka prestrašena. Posledično se je odločila končati zvezo, zato ji je nasprotni udeleženec 9. 6. 2021 preko SMS sporočila grozil na način, da je prva predlagateljica razbrala, da bo ubil njo in otroke. Ker se je bala za svoje življenje, je poklicala policijo, z odredbo policije pa je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja, ki je bil potrjen s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kpd 30533/2021 z dne 10. 6. 2021 in podaljšan s sklepom I Kpd 30533/2021 z dne 18. 6. 2021 in velja do 8. 8. 2021. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 7. 2021 nasprotnemu udeležencu za čas šestih mesecev prepovedalo vstop v stanovanje, zadrževanje na razdalji krajši od 200 metrov od stanovanja ter vzpostavljanje vsakršnih srečanj s predlagatelji ter nadlegovanje predlagateljev preko sredstev za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb. Prav tako je nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan prepustiti stanovanje v izključno uporabo in posest predlagateljem, vse pod grožnjo denarne kazni 500,00 EUR, v kolikor bo kršil izrečene ukrepe, ukrep pa velja za čas od 8. 8. 2021 do 8. 2. 2022.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov, saj sodišče pri svoji odločitvi ni ocenjevalo vseh dokazov in navedb vseh strank, temveč je nekritično sledilo zgolj navedbam predlagateljev, ki nimajo podpore v nobenem drugem dokazu. Res je, da obstaja odredba Policijske postaje R. in da je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu izdalo odločbo o prepovedi približevanja, vendar vse temelji na dejstvu obstoja SMS sporočila, ki pa ga predlagatelji niso priložili k predlogu in kateremu je nasprotni udeleženec v celoti nasprotoval, sodišče pa je favoriziralo položaj predlagateljev nasproti nasprotnemu udeležencu. Z navedenim ukrepom pa je tudi prekomerno poseženo v pravice nasprotnega udeleženca do stikov z otroki, sodišče pa tudi pri izreku ukrepa ni izvedlo testa sorazmernosti, ni se opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca, ko je opozoril na pojem psihičnega nasilja, o katerem je mogoče govoriti šele potem, ko se ugotovi kako ravnanje ali vedenje povzročitelja nasilja dojema ogroženi. Otroka nista na razvojni stopnji, ki bi lahko občutila strah za svoje življenje, prva predlagateljica pa tudi ni navajala takšnih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki bi lahko pri otrokoma povzročili strah za življenje. Do navedb nasprotnega udeleženca se sodišče ni opredelilo in tudi mld. otroka ne bi smelo šteti za predlagatelja predmetnega postopka. Vsi dokazi temeljijo na nedokazanih in nepreverjenih izpovedbah prve predlagateljice, medtem ko navedb nasprotnega udeleženca nihče ne upošteva, predstavniki CSD-ja bi morali biti zaslišani, da bi lahko pojasnili, na podlagi katerih podatkov so izdelali oceno ogroženosti.

3V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, saj je sporni SMS zgolj zadnje ravnanje v verigi nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki je tudi sprožilo prijavo dogajanj, ki so se odvijala v daljšem časovnem obdobju.

4Pritožba je utemeljena.

5Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in izrek ukrepov za odvrnitev nadaljnje škode.

6ZPND določa, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katero koli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. ZPND psihično nasilje definira kot ravnanje in širjenje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijske komunikacijske tehnologije. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice na predlog žrtve z odločbo izreče različne prepovedi in zapovedi, ki so primeroma naštete v 19. členu ZPND, med drugim tudi prepoved vstopa v stanovanje, v katerem živi žrtev in prepoved navezovanja stikov z žrtvijo na kakršen koli način.

7Varstvo žrtev družinskega nasilja je pomembna vrednota ustavnega pomena, vendar pa vsak poseg v dostojanstvo ali osebnostno pravico še ne zadošča za uporabo ukrepov po ZPND. Načelo sorazmernosti je namreč eno temeljnih načel ZPND in hkrati tudi pomembna varovalka pred prevelikimi - neupravičenimi posegi v zasebnost posameznika, zato mora biti sodišče še posebej pazljivo pri izrekanju ukrepov in odločanju ali so podani pogoji, ki jih določa ZPND, da ne bi prišlo do njegove zlorabe. Sodišče mora iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj bi jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov reševali sami, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja¹. Namen ZPND je tako izrek nujnega ukrepa namenjen preprečevanju možnosti nadaljnjega nasilja v družini. Gre za varstvo pred nasiljem in ne za sankcijo za že povzročeno nasilje, slednjemu je namenjen kazenski postopek.

8Predpostavka za izrek ukrepa ni samo ugotovitev, da je bil predlagatelj žrtev nasilnega dejanja v družini, temveč vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana možnost, da bo lahko prišlo do ponovitve nasilja. Na ponovitveno nevarnost se običajno sklepa, kadar je podana določena kontinuiteta ravnanja povzročitelja nasilja oziroma so podana ponavljajoča ravnanja, ki lahko preidejo v vzorec obnašanja oziroma ravnanja v družini oziroma kontinuirano nasilje v preteklosti, ki kaže na stopnjo ogroženosti žrtve v bodočnosti.

9V konkretnem primeru predlagateljica povsem pavšalno trdi, da jo je v zadnjem letu nasprotni udeleženec v prisotnosti otrok zmerjal z izrazi „kurba in prasica“, zaradi česar bi se otroka naj počutila prestrašeno. Prav tako sodišče druge stopnje ugotavlja, da vsi ukrepi, ki so bili izrečeni v okviru kazenskega postopka, temeljijo na navedbi predlagateljice, da ji je nasprotni udeleženec 9. 6. 2021 preko SMS sporočil grozil na način, iz katerega je predlagateljica razbrala, da jo bo ubil, njo in otroke. Predlagateljica svojih navedb ni izkazala, niti po oceni sodišča druge stopnje ne izkazuje ogroženosti nje in otrok. Po vpogledu v odredbo Policijske uprave C. št. 220-11/2021-1 z dne 10. 6. 2021 ter na podlagi slednje izdanega sklepa preiskovalnega sodnika, s katerim je bila nasprotnemu udeležencu izrečena prepoved približevanja, temeljijo na predlagateljičinih trditvah, da v zadnjem letu med njo in nasprotnim udeležencem prihaja do vsakodnevnih prepirov, zato se ga predlagateljica boji in na podlagi njenih navedb o poslanem SMS sporočilu, iz katerega je razbrala, da namerava kršitelj ubiti njo in sebe. Podaljšanje predmetnega ukrepa o prepovedi približevanja na do 60 dni pa je nasprotnemu udeležencu bilo izrečeno na podlagi navedb predlagateljice, da jo je še vedno strah, da bo prišlo do nasilja hujše oblike in potrebuje čas, da bo uredila zadeve ob razhodu s partnerjem. Prav tako iz zapisa prvega multidisciplinarnega tima na CSD izhaja, da nasprotni udeleženec pri obravnavi otroka v vrtcu ne sodeluje, da je na sestanku enkrat sicer bil nervozen, sicer pa se obravnave na CSD-ju ni udeležil, na podlagi podatkov, ki jih je podala predlagateljica, pa je tim ocenil, da gre za srednjo ogroženost družine.

10Sodišče druge stopnje pri oceni dejstev, ki jih je navedla predlagateljica in dokazov, ki je predložila, ocenjuje, da s strani nasprotnega udeleženca v preteklosti in tudi po tem dogodku do nasilnih dejanj ni prihajalo in s tem tudi ne obstajajo druge okoliščine, ki bi s stopnjo verjetnosti lahko kazale na obstoj ponovitve nasilja, kot ga je zatrjevala predlagateljica. V konkretnem primeru gre tako po oceni sodišča druge stopnje zgolj za enkratno dejanje kot ga navaja predlagateljica, torej eno SMS sporočilo, ki pa ga predlagateljica sodišču ni predložila, tudi iz odredbe PP R. ter sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ne izhaja, da bi SMS bil predložen, s tem pa po oceni sodišča druge stopnje niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da so predlagatelji žrtve nasilnega dogodka ogroženi in slednje ne predstavlja podlage za izrek ukrepa po ZPND.

11Sodišče ne dvomi v obstoj konfliktnega odnosa med predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki vsekakor predstavlja čustveno doživljanje stresne situacije, kar pa po oceni sodišča druge stopnje ne pomeni tiste ravni psihičnega nasilja, ki bi utemeljevala poseg v pravico nasprotnega udeleženca ter izdajo ukrepov.

12Ne gre spregledati dejstva, da je nasprotni udeleženec zanikal obstoj SMS sporočila, s katerim bi naj grozil s smrtjo predlagateljem, predlagateljica pa v odgovoru na vlogo nasprotnega udeleženca slednjega niti obrazloženo ne prereka, niti SMS sporočila ne ponudi v dokaz svojih trditev, ampak se sklicuje na predhodne dogodke oziroma na dogodek v letu 2019, ko bi naj nasprotni udeleženec predlagateljico udaril in na zapisnik multidisciplinarnega tima ter na kazenski spis oziroma kazensko ovadbo zoper nasprotnega udeleženca, ki vsi temeljijo na enkratnem dogodku, to je SMS sporočilu iz dne 9. 6. 2021.

13Tako po oceni sodišča druge stopnje trditvena podlaga predlagateljice ne omogoča ugotovitve psihičnega oziroma fizičnega nasilja nad njo in otrokoma v skladu z ZPND. Dogodki, ki so se zgodili v preteklosti (2016 in 2019), pa ne morejo biti predmet obravnave v tem postopku.

14Glede na navedeno je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in predlog predlagateljev zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

15Na podlagi osmega odstavka 22.a člena ZPND sodišče v postopku po ZPND o stroških postopka odloča po prostem preudarku. V konkretnem primeru je nasprotni udeleženec prispeval h konfliktni situaciji, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo tudi v ničemer ni prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Tomaž Pavčnik, Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten, 2/2012.