VSK sodba PRp 319/2009

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe 5. tč. prvega odstavka 136. čl. Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo postopek o prekršku zoper obdolženega P. I. zaradi prekrška po določbi tretjega odstavka 131. čl. ZVCP-1, začet na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje I. B.. Sklenilo je še, da stroški postopka na podlagi določbe četrtega odstavka 144. čl. ZP-1 bremenijo proračun.

Proti takšni sodbi je pritožbo vložila predlagateljica postopka o prekršku Policijska postaja I.B.. Navaja, da je iz poročila Inštituta za sodno medicino v Ljubljani razvidno, da je preiskava urina dokazala prisotnost kanabinoidov in sicer THC-COOH (metabolit tetrahidrokanabinola). Po mnenju pritožnice je preiskava tako nesporno dokazala, da je imel obdolženi v urinu prisotno mamilo v času, ko je vozil motorno vozilo v cestnem prometu. Prav tako je iz naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vpliva alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil razvidno, da je zdravnik v ZD Ilirska Bistrica ocenil, da je prisoten vpliv mamil in psihoaktivnih zdravil. Pritožnica meni, da je obdolženi nesporno vozil pod vplivom mamil in s tem izpolnil vse znake očitanega prekrška. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi napadeno sodbo sodišča prve stopnje oziroma jo spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti na podlagi določb 159. čl. ZP-1 je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialne predpise in utemeljeno postopek zoper obdolženega iz razloga po določbi 5. tč. prvega odstavka 136. čl. ZP-1 ustavilo, ker ni dokazano, da je obdolženi storil prekršek. V uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS št. 49/2000, 8/2001, 49/2001, 78/2002, 53/2004, 122/2007) je kot prepovedana droga pod zaporedno številko 56 vpisan le tetrahidrokanabinol, ne pa THC-COOH, ki je metabolit tetrahidrokanabinola. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, rezultat toksikološke preiskave vzorca obdolženčevega urina pove le, da je oseba v nekem času pred tem zaužila določeno vrsto mamila, ni pa tega možno vedno zanesljivo povezati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti v času obravnavanega dogodka. Za ugotovitev, da v urinu prisotni metabolit THC (TCH-COOH) dokazuje tudi, da je bil obdolženec v času domnevnega prekrška še vedno pod vplivom prepovedane droge tetrahidrokanabinola, pa bi bilo potrebno izvedenstvo s področja forenzične toksikologije. Tega pa predlagateljica postopka o prekršku v postopku na prvi stopnji ni predlagala (tudi zanjo namreč glede predlaganja dokazov velja določba tretjega odstavka 157. čl. ZP-1). Glede na navedeno tudi po mnenju pritožbenega sodišča predlagateljici postopka o prekršku ni uspelo dokazati, da je bil obdolženi v času, ko je bil v cestnem prometu udeležen kot voznik osebnega avtomobila, pod vplivom mamil. Zato je pritožbo predlagateljice postopka kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. čl. ZP-1).

Ker je bilo s sodbo višjega sodišča v celoti odločeno v obdolženčevo korist, se sodna taksa za stroške pritožbenega postopka ne določi (drugi odstavek 147. čl. ZP-1).