VSL Sklep I Cpg 506/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe za prepoved razpolaganja dolžnika z denarnimi sredstvi na svojem transakcijskem računu v višini 22.580,00 EUR. Upniku je naložilo povrnitev stroškov postopka dolžnika v višini 224,00 EUR.

2Zoper sklep se je iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pritožil upnik, predlagal ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega sklepa in ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu z 270. členom ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 270. člena ZIZ) in verjetno izkaže, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno.

6Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, se pri začasnih odredbah za zavarovanje denarne terjatve zahteva subjektivna in konkretna nevarnost. To pomeni, da dolžnik ravna tako, da je ob presojanju predloga za izdajo začasne odredbe jasno, da je dolžnikovo ravnanje tako, da pomeni onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve.

7Upnik je navedel, da bi naj subjektivna in konkretna nevarnost temeljila na povečevanju izgube dolžnika ter na domnevno negospodarnem in neustreznem ravnanju zakonitega zastopnika dolžnika ter njegovim razpolaganjem s premoženjem dolžnika, konkretno z izplačilom dobička dolžnika družbi A. d. o. o., ki je v 100 % lasti zakonitega zastopnika dolžnika, kar izhaja iz članka, objavljenega 20. 5. 2017 v reviji B.

8Objektivni izkaz slabega finančnega stanja (upnikove očitke o neobstoju zadostnih sredstev za plačilo terjatve je sodišče prve stopnje sicer prav tako zavrnilo kot neutemeljene) sam po sebi ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.¹ Iz te okoliščine namreč ne izhaja nikakršno dolžnikovo aktivno ravnanje s premoženjem, katerega rezultat bi bil onemogočenje ali otežitev uveljavitve terjatve, kar je temelj subjektivne nevarnosti. Posledično se višje sodišče do argumentov, s katerimi je upnik nasprotoval presoji sodišča prve stopnje, da niti ni podan objektivni izkaz slabega finančnega stanja, ne bo nadalje opredeljevalo, saj za odločitev niso odločilnega pomena.

9Upnik je sodišču prve stopnje očital, da se ni konkretno opredelilo do njegovih navedb o domnevno negospodarnem ravnanju zakonitega zastopnika dolžnika. Vso trditveno podlago upnika je pravzaprav predstavljal priložen članek (priloga A16), objavljen 20. 5. 2017 v reviji B. (upnik je odstopil od Sponzorske pogodbe z obema Aneksoma z dopisom, datiranim 7. 1. 2021, predlog za izdajo začasne odredbe pa je bil vložen 24. 6. 2021). Vendar pa upnik glede navedenega članka, ki se kronološko sploh ne nanaša na obdobje, ki je sporno z vidika obravnavane predpostavke po drugem odstavku 270. člena ZIZ (torej obdobje po odstopu upnika od Sponzorske pogodbe z Aneksoma), ni konkretiziral domnevnega negospodarnega ravnanja zakonitega zastopnika dolžnika (izplačilo dobička v preteklosti samo po sebi ni negospodarno ravnanje), ki bi onemogočilo oziroma otežilo uveljavitev upnikove terjatve. Upnik je tudi neutemeljeno očital, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da dolžnik upnikovih očitkov ni konkretneje prerekal. Pavšalnih očitkov (da naj bi zakoniti zastopnik dolžnika ravnal negospodarno) niti ni mogoče konkretneje prerekati drugače kot z zanikanjem takih očitkov.

10Glede na vse navedeno višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da upnik ni verjetno izkazal nevarnosti, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena oziroma bistveno otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Ker morata biti predpostavki za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve podani kumulativno, se višje sodišče do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na drugo predpostavko (verjetnost obstoja terjatve; prvi odstavek 270. člena ZIZ), ne bo opredeljevalo, saj za odločitev o pritožbi niso odločilnega pomena.

11Upnik se je zoper odločitev o stroških pritožil le v posledici očitane zmotne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, zato glede na pravilnost odločitve v tem delu višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

12Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Prim. s sklepom VSL I Cp 2086/2020 z dne 22. 12. 2020.