VSK sklep II Ip 290/2010

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški upnice so nadaljnji izvršilni stroški.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo.

Proti sklepu se pritožuje upnica. Po njenem mnenju je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna, saj trdi, da je bil podan predlog za nadaljevanje postopka povsem ustrezno, opozarja pa tudi na procesno kršitev prvostopenjskega sodišča, ker ji ni vročilo sklepa o prekinitvi postopka. Nadalje poudarja, da je treba upoštevati tudi materialnopravno podlago, ki je v obravnavanem primeru relevantna. Poglavje ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra registra brez likvidacije je začelo veljati že z uveljavitvijo novega zakona, torej z dnem 15.1.2008. Pri tem pa veljajo posebne prehodne določbe za pravne posledice izbrisa za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo novega zakona. Tako je v skladu s 496. čl. ZFPPIPP določen režim glede pravnih posledic za primer, če je bila družba izbrisana od 7. aprila 2007 do uveljavitve ZFPPIPP. V tem primeru se uporabljajo pravila ZFPPod in smiselno določila 6. do 8. odst. 442. čl. ZFPPIPP. Ta določila predvidevajo, da če je imela pravna oseba ob prenehanju zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije neplačane obveznosti, aktivni družbeniki te pravne osebe za te obveznosti odgovarjajo. V skladu s 7. odst. istega člena pa je aktivni družbenik tista oseba, ki je imela ob prenehanju družbe položaj družbenika in je imela možnost vplivanja na njeno poslovanje in upravljanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana družba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali pa da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi uresničevanja upravljalskih pravic iz njenega deleža. V skladu z 8. odst. 442. čl. ZFPPIPP pa se šteje, da je predpostavka možnosti vplivanja na upravljanje in poslovanje podana, če je družbenik sam imetnik glasovalnih pravic, ki predstavljajo najmanj 25% vseh glasovalnih pravic. Na podlagi takšne pravne podlage je po mnenju pritožbe nesporno, da v obravnavanem primeru sedanja dolžnica, R. C., odgovarja za obveznosti izbrisane družbe z vsem svojim premoženjem, saj je bila ob izbrisu edina družbenica, prav tako pa so ostale neporavnane obveznosti do upnice, kar slednja izkazuje z ustreznimi dokumenti v predlogu za izvršbo. Glede na to, da je bil izbris družbe v Uradnem listu RS objavljen 29.5.2007, so s tem izpolnjeni vsi zakonski pogoji za nadaljevanje prekinjene izvršbe zoper edino družbenico. Upnica tako predlaga, da se izvršba nadaljuje na nepremičnino, ki je predmet te izvršbe in ki je bila last izbrisanega dolžnika. Po njenem mnenju namreč preide premoženje izbrisane družbe na R. C. kot edino družbenico in pravno naslednico že po samem zakonu. To v zemljiški knjigi sicer ni izpeljano, kar pa v konkretni zadevi ne more biti bistveno. Ob upoštevanju temeljnega načela slovenskega stvarnopravnega režima, da nepremičnina ne more biti brez lastnika, in dejstva, da gre za originarno pridobitev lastninske pravice, je namreč mogoče nesporno ugotoviti, da je R. C. pravnoveljavna lastnica tega premoženja.

Pritožba upnice je utemeljena.

V predmetni izvršilni zadevi je bila na predlog upnice s sklepom o izvršbi, opr. št. In 1 z dne 3.10.2006 dovoljena izvršba zoper družbo M. I. d.o.o., na podlagi sklepa Srg št. 1 z dne 21.5.2007 pa je bila ta družba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod; izbris je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 46/2007 z dne 29.5.2007). To je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, vendar pa je iz tega dejstva zmotno sklepalo, da je upoštevna pravna podlaga za presojo obravnavanega primera takrat veljavni Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v zvezi z ZFPPod. Dne 15.1.2008 je namreč začel veljati Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki v 499. čl. določa, da z njegovo uveljavitvijo preneha veljati tudi ZFPPod, v 496. čl. pa posebej ureja režim časovne veljavnosti predpisov o pravnih posledicah izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije za postopke, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo. Ker je bil v obravnavanem primeru dolžnik izbrisan iz sodnega registra v obdobju med 7.4.2007 in 15.1.2008, se tako (namesto 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod) smiselno uporabljajo 6. do 8. odst. 442. čl. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2. tč. 1. odst. 496. čl. ZFPPIPP), te določbe pa so konkretizacija temeljnega pravila iz 1. tč. 1. odstavka istega člena, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove obveznosti od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Glede na takšno materialnopravno izhodišče je treba pritrditi pritožbi, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev predmetne izvršbe, zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ob tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da po podatkih spisa prvostopenjsko sodišče ob izbrisu dolžnika iz sodnega registra ni prekinilo predmetnega izvršilnega postopka, čeprav bi bilo to procesnopravno pravilno. Ker pa je sklep o prekinitvi postopka le deklaratorne narave, upnica pa je v obravnavani pritožbi že podala predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico izbrisanega dolžnika, R. C. iz K., bo moralo sodišče v nadaljnjem postopku ravnati skladno s tem upničinim predlogom.

Odločitev o upničinih stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.