VDSS Sodba Psp 111/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 9. 7. 2019, in da se ugotovi, da je pri tožniku podana telesna okvara najmanj v višini 60 %.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da že od samega začetka dalje ne zahteva priznanja invalidnine, temveč hoče pridobiti parkirno karto za parkiranje na določenih mestih, in sicer pred uradi in trgovinami. Po operaciji desnega kolka je namreč brez obeh bergel nemobilen. Z dodelitvijo tablice (parkirne karte) toženi stranki ne bi povzročil dodatnih stroškov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

5Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 9. 7. 2019, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 26. 2. 2019.

6Tožnik je na naroku za glavno obravnavo izrecno uveljavljal odpravo navedenih odločb, kar pomeni, da je bilo sodišče prve stopnje dolžno presoditi, ali so izpodbijane odločbe pravilne in zakonite. Glede tožnikovih navedb, da ne uveljavlja pravice do invalidnine, temveč zgolj ugotovitev telesne okvare (zaradi pridobitve parkirne karte) pritožbeno sodišče poudarja, da se v okviru postopka za priznanje pravice do invalidnine, ugotavlja tudi višina telesne okvare. Sodišče prve stopnje je zato pravilno izvajalo dokaze za ugotovitev višine telesne okvare. Kot je to določeno v 66. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPRCP)¹ se lahko parkirno karto med drugim izda tudi osebam, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin in medenice priznano najmanj 60 % telesno okvaro (1. točka prvega odstavka 66. člena ZPRCP). Parkirno karto pa ne izdaja tožena stranka, temveč jo na zahtevo upravičenca izda upravna enota, na območju katere ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež (drugi odstavek 66. člena ZPRCP).

7Ker je v zadevi sporno, ali je pri tožniku podana najmanj 60 % telesna okvara, je sodišče prve stopnje s tem v zvezi pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje z dne 7. 12. 2020. Iz mnenja izhaja, da gre pri tožniku za prisotnost ortopedskih sklepnih vsadkov ter za okvaro ishiadičnega živca. Komisija, v kateri sta sodelovala specialistka medicine dela in specialist ortoped, ugotavlja, da pri tožniku do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2019 ni bilo mogoče ugotoviti telesne okvare po nobeni točki veljavnega seznama TO. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje invalidske komisije druge stopnje. Nenazadnje tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje tako podanemu mnenju ni ugovarjal in tudi v sami pritožbi s tem v zvezi nima konkretnih pripomb. Opozarja zgolj na dejstvo, da je brez obeh bergel nemobilen.

8Kot je to v odgovoru na tožbo, ki ga povzema tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, tožniku že pojasnila tožena stranka, o dodelitvi parkirne karte odloča upravna enota, ne pa ZPIZ. Za dodelitev morajo biti izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 66. člena ZPRCP. Tožnik oziroma upravna enota se lahko za pridobitev potrdila obrneta tudi na osebnega zdravnika, ki lahko izda potrdilo glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 66. člena ZPRCP. Potrdilo izda osebni zdravnik na posebnem obrazcu, ki je priloga Pravilnika o parkirni karti².

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 109/2010 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 67/2011.