VSK sklep Cp 542/2009

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem (zavrnilnem) delu, to je v točki V. izreka, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se v korist predlagateljice odvzame lastninska pravica nasprotnim udeležencem na delu parc. št. 724 (143 m²), na delu parc. št. 723/2 (1 m²), ter del parc. št. 723/1 (190 m²). Odškodnino za vseh 334 odvzetih kvadratnih metrov je določilo na skupen znesek 35.556,77 EUR in upoštevaje že plačani del odškodnine naložilo predlagateljici, da je dolžna nasprotnim udeležencem izplačati še ustrezno razliko ter poskrbeti za geodetsko odmero razlaščenega dela nepremičnin. Predlagateljici je še naložilo, da je dolžna povrniti nasprotnim udeležencem 241,59 EUR stroškov tega postopka. Pod točko V pa je zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev, naj se jim odvzame tudi ostale dele vseh treh zgoraj navedenih parcel ter še v celoti parceli št. 726/1 in 723/3 k.o. N. Ugotovilo je, da imajo nasprotni udeleženci še vedno možen dostop do svoje nepremičnine tako s severne, kot z južne strani, da je pridelava vrtnin na njihovem zemljišču neprimerna zaradi visoke onesnaženosti, ki je posledica vsesplošnega trenda povečanja prometa in drugih obremenitev okolja, da raven hrupa po izgradnji krožišča v neposredni bližini hiše nasprotnih udeležencev ne presega vrednosti, predvidene v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za III. stopnjo varstva pred hrupom, da poškodbe na stanovanjski hiši, ki je v precej slabem stanju, niso v vzročni zvezi z izgradnjo krožišča oziroma z razlastitvijo dela nepremičnin ter da pogoji za uporabo preostalega zemljišča niso bistveno poslabšani na račun odvzetih 334 m² in bodo tudi po razlastitvi lahko nasprotni udeleženci svoje preostale nepremičnine uporabljali na enak način kot pred tem, oziroma ne bistveno drugače.

Proti zavrnilnemu delu sklepa se pritožujejo nasprotni udeleženci po pooblaščencu. V pritožbi vztrajajo pri trditvi, da je za običajno rabo preostali kompleks njihovih zemljišč neprimeren, da so se bivanjske razmere po razlastitvi 334 m² tako spremenile, da je poslabšanje bistveno in da te okoliščine narekujejo razlastitev vseh nepremičnin v smislu drugega odstavka 24. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih. Življenjski prostor nasprotnih udeležencev se krči že daljši čas, zaradi naraščajočega prometa, ki je bil tudi neposredni vzrok za razlastitev, pa njihovo okolje postaja omejeno ne samo po kvadraturi, temveč tudi po možnosti odmika od močno prometne ceste. Nasprotni udeleženci nimajo prostora, kamor bi se lahko od hrupa in ostalih negativnih vplivov začasno ali trajneje umaknili. Glede dostopa do spornih parcel, posebno do parc. št. 723/3, na kateri stoji stanovanjska hiša, pritožba pritrjuje sodišču, da je do nje res možen dostop tako s severne, kot tudi z južne strani, vendar nasprotni udeleženci po večini uporabljajo dostop z južne strani, ker je dostop s severne strani precej otežen in tudi nevaren, o čemer pričajo večkratne prometne nesreče na tej lokaciji. Izvedenec sam je navedel, da glede intervencijskega dostopa niso doseženi ustrezni standardi. Dostop z intervencijskimi vozili ni mogoč. Dvorišče, ki je predvideno kot delovna in postavitvena površina za interventno vozilo, je za ta namen neprimerno, saj je preblizu objekta in bi v primeru širjenja požara ali rušitve objekta bil otežen umik vozila z dvorišča. Vsako ustavljanje kakršnegakoli vozila na cestišču na severni strani pa predstavlja nevarnost naleta. Glede argumenta sodišča, da tudi večina ostalih stanovanjskih objektov v N. ne razpolaga z ustreznim dostopom, pa pritožba izpostavlja, da ti objekti niso locirani neposredno od močno prometnem križišču. Lokacija nepremičnine je obremenjena z razpršenim in linijskim onesnaževanjem, zaradi česar je zelenjava, ki je pridelana na spornih površinah, onesnažena in neuporabna za prehrano. Promet zaradi spremembe križišča v krožišče bo vedno bolj vplival na kakovost bivanja nasprotnih udeležencev, saj so vsi izvedenci povedali, da se promet povečuje in bo to znatno vplivalo na bivanjske razmere v stanovanjskem objektu. Glede izmerjene ravni hrupa pa pritožba izpostavlja, da je sporno območje zaščiteno z najvišjo stopnjo varstva pred hrupom, vendar rešitev ne more biti zgolj postavljena protihrupna ograja, ki hrup le zmanjšuje. V kolikor bi sodišče vse ugotovljene okoliščine ovrednotilo v njihovi medsebojni povezavi, bi prišlo do drugačnega zaključka kot v izpodbijanem sklepu. Dejstvo je, da so nasprotni udeleženci res že pred tem živeli ob prometni cesti, vendar to okoliščino razlaga sodišče zgolj v prid predlagateljici, ne pa tudi v prid nasprotnih udeležencev, v korist katerih bi moralo v določenem trenutku potegniti črto, saj so zaradi javnega interesa sčasoma ostali lastniki nepremičnin, ki so za bivanje postale neustrezne.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v zadevi odločalo na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih -ZSZ (Uradni list RS, št. 44/97), glede na to, da je postopek začel teči pred uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora, v katerem so pogoji in postopek razlastitve urejeni sedaj. Nasprotni udeleženci so svojo zahtevo v tem postopku utemeljevali na drugem odstavku 24. čl. ZSZ, po katerem razlaščenec, ki se mu zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, lahko predlaga odvzem tudi ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka. Prvostopenjsko sodišče je zato povsem pravilno štelo kot ključno vprašanje v zadevi to, ali nasprotni udeleženci svojih nepremičnin ne morejo več uporabljati v enaki meri, kot pred razlastitvijo iz razloga, ker je sedaj njihovo zemljišče za odvzeti del zmanjšano in so zato pogoji uporabe zemljišč bistveno slabši. Po izvedenem postopku je ugotovilo, da nasprotnim udeležencem ostane po razlastitvi 334 m² v lasti še 1148 m² nepremičnin, ki skupaj predstavljajo samostojno celoto in ki zaradi odvzema dela nepremičnin v istem kompleksu ni okrnjena. Nepremičnine nasprotnih udeležencev zaradi zmanjšanja njihove površine ne izgubljajo na gospodarskem pomenu, tako da bi se njihov položaj zaradi tega znatno spremenil. Te odločilne ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da torej odvzeta površina zemljišča sama po sebi bistveno ne spreminja dotedanjega načina uporabe nepremičnin, pritožba niti ne izpodbija, razen s slikovito prispodobo o žabi, potopljeni v mrzlo vodo, ki jo počasi segrevamo, saj naj bi nasprotni udeleženci počasi zaradi javnega interesa ostali z nepremičnino, ki naj bi bila neprimerna za bivanje. Taka trditev, ki ni ustrezno obrazložena s konkretnimi dejstvi o preteklem in sedanjem načinu uporabe nepremičnine pa za utemeljenost pritožbe ne zadošča.

Bistvene trditve nasprotnih udeležencev v postopku so bile, da se je poslabšalo bivanje v njihovi stanovanjski hiši zaradi izgradnje krožišča, za potrebe katerega jim je bilo razlaščenih 334 m² zemljišča. Celotna površina spornih nepremičnin je merila 1482 m², po razlastitvi jim je ostalo še 1148 m². Na tej nepremičnini stoji stanovanjska hiša, v kateri živi prva nasprotna udeleženka G. L. Navedbe o bistvenem poslabšanju stanovanjskih razmer po izgradnji krožišča nasprotni udeleženci ponavljajo tudi v pritožbi. Navedbe, kolikor se nanašajo na poslabšanje razmer zaradi povečanega prometa, ki je stekel po izgrajenem krožišču (čeprav je tudi pred tem hiša stala ob prometni cesti), po oceni pritožbenega sodišča glede na gornjo obrazložitev ne predstavljajo razloga za dodatno razlastitev v smislu drugega odstavka 24. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih. Kljub temu pa se je prvostopenjsko sodišče s temi razlogi obširno ukvarjalo in za presojo bivanjskih razmer imenovalo izvedenca kmetijske stroke, izvedenca za promet, izvedenko gradbene stroke ter izvedenca za področje akustike – vibracije. Neuporabnost povrtnin za prehrano ni posledica razlastitve, temveč posledica povečanega prometa in drugih obremenitev okolja. Glede ravni hrupa je sodišče ugotovilo, da je po izgradnji krožišča ostal v mejah dovoljenega, saj s strani izvedenca izmerjene ravni hrupa na dveh merilih mestih ne presegajo normativov iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za III. stopnjo varstva pred hrupom. Glede dostopa do nepremičnin, je izvedenec ugotovil, da je ta možen do stanovanjske hiše na parc. št. 723/3 tako s severne, kot z južne strani ter da sta oba dostopa skladna s cestnoprometnimi predpisi. Res pa je severni dostop zaradi bližine krožišča in nepreglednosti ter gostote prometa manj varen, z obeh strani pa je možen tudi intervencijski dostop. Slednji z južne strani sicer ne ustreza standardom, ker je cesta v križišču široka le štiri metre, morala pa bi biti široka pet metrov, vendar je neustreznost dostopa glede na predpisane standarde podana pri večini hiš na istem območju. K temu pa gre dodati, da tudi severna stran omogoča intervencijski dostop, morebitna intervencija sama po sebi pa je nedvomno praviloma organizirana tako, da so vozniki na glavni cesti nanjo zanesljivo opozorjeni.

Kljub z življenjskega vidika razumljivi prizadetosti nasprotnih udeležencev zaradi izgradnje krožišča v neposredni bližini stanovanjske hiše, ki nedvomno vpliva na večjo pretočnost prometa in s tem tudi na njegovo frekvenco, njihovemu predlogu za odvzem ostalih nepremičnin v tem postopku ni mogoče ugoditi, saj je njegov namen zgolj razlastitev nepremičnin, ki jih je predlagal razlastitveni upravičenec ter tistih, ki bi postale za razlaščence neuporabne prav zaradi razlastitve (in ne zaradi razloga, zaradi katerega je bil razlastitveni postopek uveden).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem (zavrnilnem) delu sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).