VSK sklep Cpg 180/2008

Pritožbi dolžnika se zavrneta in se potrdita oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

S sklepom z dne 8.5.2008 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za razveljavitev predhodne odredbe Z 1. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da je bil zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom v predmetni zadevi 12.12.2007 izdan sklep, da je postopek zavarovanja prekinjen in sodišče ne more opravljati nobenih dejanj, dokler traja prekinitev postopka. Do njegovega nadaljevanja pa lahko pride le na podlagi sklepa stečajnega senata.

S sklepom z dne 19.5.2008 je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh povrniti upniku stroške postopka v višini 303,00 EUR, višji stroškovni zahtevek pa je zavrnilo.

Proti prvonavedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagal njegovo razveljavitev oziroma spremembo. Trdi, da je sporna predhodna odredba z dne 25.10.2002, s katero je bilo odrejeno zavarovanje upnikove terjatve v znesku 62.952.466,44 SIT s pp, namenjena zavarovanju možnosti poznejše izvršbe. Gre torej za odredbo po določbah ZIZ v okviru specialne izvršbe, ki je namenjena izključno upniku R. d.d. za neposredno izvršitev njegove terjatve, ki pa časovno še ni mogoča, saj le ta še nima izvršljive listine, ker pravdni postopek pod opr. št. I Pg 1 ni pravnomočno zaključen. Nesporno je, da je bil v času trajanja opisanega pravdnega postopka nad dolžnikom s sklepom z dne 30.10.2007 pod opr. št. St 1 začet stečajni postopek, zaradi česar se terjatve upnikov lahko obravnavajo izključno po določbah ZPPSL. V konkretni zadevi je sodišče ugotovilo, da začetek stečajnega postopka predstavlja procesno oviro za začetek izvršilnega postopka, kar po mnenju pritožbe pomeni, da pogoji za specialno izvršbo v tej zadevi ne bodo nikoli izpolnjeni, s tem pa je upnik že sedaj izgubil pravni interes na predhodni odredbi, zaradi česar so po mnenju dolžnika izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj po 2. odst. 264. čl. ZIZ. Ne držijo pa niti razlogi sodišča prve stopnje, da bi v primeru razveljavitve predhodne odredbe upnik izgubil možnost, da obstoj ločitvene pravice uveljavlja v pravdi. Upnik je prijavil svoje terjatve v stečajnem postopku in je bila njegova ločitvena pravica prerekana. Pravno varstvo ima upnik zagotovljeno, saj je prejel napotitveni sklep, morebitna veljavnost predhodne odredbe pa je nerelevantna in ne bo vplivala na izid pravde.

Proti drugonavedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Opozarja, da v kolikor bo dolžnik s pritožbo zoper osnovni sklep z dne 8.5.2008 uspel, upnik do povrnitve stroškov ni upravičen in bodo v primeru ponovnega postopka ti stroški nadaljnji stroški postopka.

Pritožbi zoper oba navedena sklepa nista utemeljeni.

Terjatev v znesku 62.952.466,44 SIT (z zamudnimi obrestmi in stroški), ki je bila v obravnavani zadevi zavarovana s predhodno odredbo z dne 25.10.2002, z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do dveh svojih dolžnikov, je upnik prijavil v stečajnem postopku nad dolžnikom, ki je bil začet 30.10.2007; prijavil pa je tudi ločitveno pravico, ki naj bi jo pridobil na podlagi navedene predhodne odredbe. Stečajni upravitelj je terjatev priznal, ločitveno pravico pa je prerekal.

Zakon o izvršbi in zavarovanju v 2. odst. 264. čl. določa, da sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če v 15 dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Iz sklepa o predhodni odredbi z dne 25.10.2002 je razvidno, da traja še 8 dni po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka, ki se vodi med strankami pri Okrožnem sodišču v Mariboru, opr. št. I Pg 1. V obravnavanem primeru pogoji za specialno izvršbo res ne bodo izpolnjeni, glede na to, da se nad dolžnikom vodi stečaj, ki je generalna izvršba. Vendar pa kljub temu ne drži pritožbena trditev, da je upnik izgubil pravni interes za predhodno odredbo; gre za to, da je podlaga upnikovi zatrjevani ločitveni pravici prav sklep o predhodni odredbi. In če bi prišlo do njegove razveljavitve, bi ta podlaga odpadla. Zgolj s sklepom o napotitvi na pravdo zaradi prerekanja ločitvene pravice upnikov položaj ne bi bil zavarovan, ker zaradi takšnega sklepa ni treba izkazovati pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe v zvezi z obstojem ločitvene pravice, vendar pa mora pravni interes obstajati tudi v kasnejših fazah postopka. Pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da bi z ustavitvijo postopka zavarovanja in razveljavitvijo opravljenih dejanj bila upniku odvzeta možnost, da obstoj ločitvene pravice uveljavlja v pravdi.

Ker je bil predlog dolžnika za razveljavitev prehodne odredbe zavržen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora upniku povrniti tam navedene stroške postopka, katerih višino ni dolžnik niti konkretno izpodbijal.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), obe pritožbi dolžnika zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.