VSRS Sodba U 163/94-4

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnici podelila naziv mentorica za dobo desetih let. V odločbi je tudi odločila, da je naziv pridobljen z dnem izdaje odločbe.

Tožnica v tožbi navaja, da je zahtevo za napredovanje v naziv mentorica vložila dne 20.4.1993, tožena stranka pa je odločbo izdala šele 6 mesecev kasneje (dne 1.11.1993), čeprav bi jo, po določbi 2. odstavka 218. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) morala izdati najpozneje v dveh mesecih po vložitvi zahteve in od tega roka dalje priznati naziv in materialne posledice, ki iz tega izhajajo. Zato predlaga sodišču, naj toženi stranki naloži spremembo II. točke izpodbijane odločbe tako, da se šteje, da je naziv pridobljen dva meseca po vložitvi zahtevka, to je od dne 1.7.1993 dalje in poračun plače iz tega naslova.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je rok, na katerega se v tožbi sklicuje tožnica, instrukcijski rok in da materialnopravnih posledic tožnica ne more uveljavljati pred dokončnostjo odločbe. Zato predlaga, da odločba ostane v veljavi nespremenjena.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po vsebini konstitutivna odločba, ker je šele z njo in ne s predpisom, na podlagi katerega je bila izdana, tožnici podeljen naziv mentorica. Konstitutivna odločba pravno učinkuje od tedaj, ko obstaja, to je od dneva, ko je bila izdana, oziroma vročena stranki. Če je posebej predpisano, taka odločba pravno učinkuje retroaktivno, to je za čas, preden je bila izdana.

Iz podatkov v upravnih spisih in iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnici naziv mentorica podeljen na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 37/92 in 42/92). V pravilniku ni predpisano, da ima podelitev naziva mentorica po 1. odstavku 5. člena učinek pred izdajo odločbe. Retroaktivni učinek predpisuje pravilnik le za odločbe, s katerimi je podeljen naziv mentor na podlagi 19. člena pravilnika ter za odločbe, s katerimi je podeljen naziv svetovalec oziroma naziv svetnik na podlagi 20. člena pravilnika (21. člen pravilnika).

Določba 218. člena zakona o splošnem upravnem postopku, na katero se sklicuje tožnica v tožbi, tudi ne predpisuje retroaktivnega učinkovanja odločbe, ampak daje stranki v upravnem postopku v primeru, če organ, ki vodi postopek na prvi stopnji, ne izda odločbe v predpisanem roku, le pravico do pravnega sredstva (pritožbe, če gre za dvostopenjski upravni postopek, oziroma do tožbe v upravnem sporu, če gre za enostopenjsko upravno odločanje - 2. odstavek 26. člena zakona o upravnih sporih - ZUS). Na podlagi take procesne pravice pa stranka ne more uveljavljati drugačnega pravnega učinka upravne odločbe.

Izpodbijana odločba je torej po presoji sodišča zakonita, tožba pa ni utemeljena, zaradi česar jo je sodišče zavrnilo po določbi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih.

Sodišče je ZUS in ZUP uporabilo kot republiška predpisa, na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).