VSK Sklep I Kp 59242/2020

I. Pritožba obtoženčevega zagovornika se kot neutemeljena zavrne.

1Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom obtoženemu I.K.A. pripor iz razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšalo.

2Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje obtoženčev zagovornik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi, podrejeno pa, da ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ne drži pritožbena navedba, da državno tožilstvo ni navedlo okoliščin, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec v primeru odprave pripora pobegnil, kakor tudi, da je sodišče obtoženca zaradi njegovega državljanstva obravnavalo diskriminatorno in s tem kršilo pravici do varstva obtoženčeve osebnosti in dostojanstva ter enakega varstva pravic. Sodišče prve stopnje je obtožencu pripor podaljšalo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 207. člena ZKP, ko je moralo po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Pri tem je ugotovilo, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu v ničemer niso spremenile, kar vse je v nadaljevanju podrobno in prepričljivo obrazložilo. Ker gre za preizkus po uradni dolžnosti tudi ni bil potreben predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora, zaradi česar navedbe, da tožilstvo ni dokazalo begosumne nevarnosti, niso utemeljene. Enako velja za tudi za kršitev ustavnih pravic obtoženca, saj sodišče prve stopnje le temu pripora ni podaljšalo zaradi njegovega državljanstva, pač pa zaradi okoliščin, ki utemeljujejo bojazen, da bi na prostosti pobegnil, kar vse je v točki 4 izpodbijanega sklepa zelo podrobno obrazložilo. Ker nasprotna zgolj posplošena pritožbena izvajanja pravilnosti izpodbijanega sklepa niso omajala, je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevega zagovornika na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.