VSK sklep PRp 154/2009

Pritožba obdolženega K. A. se kot nedovoljena zavrže.

Obdolženec mora plačati stroške pritožbenega postopka.

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi K. A. odgovoren za prekršek po d. tč. četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1 in mu izreklo globo 500,75 EUR, 10 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije ter prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju enega meseca. Sklenilo je še, da mora na podlagi prvega odstavka 144. čl. Zakona o prekrških (dalje ZP-1) obdolženec plačati stroške postopka iz 1. do 5. tč. prvega odstavka 143. čl. ZP-1, pri čemer bo sodna taksa, ki jo je dolžan plačati obdolženec, po pravnomočnosti sodbe odmerjena s posebnim plačilnim nalogom.

Proti takšni sodbi se je obdolženec pritožil. Navaja, da mu je sodišče poslalo pisanje na star naslov, kjer ni stanoval že več kot eno leto, v tem času pa je tudi uradno spremenil bivališče. Vabilo mu torej ni bilo pravilno vročeno, zaradi česar sodišče ne bi smelo razsoditi brez njegovega zaslišanja. V pritožbi tudi izpodbija dejansko stanje glede prekrška kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Po mnenju pritožnika preizkus alkoholiziranosti ni bil pravilno opravljen, prav tako mu policist ni odredil strokovnega pregleda, čeprav se z rezultatom ni strinjal. Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti je sicer podpisal, vendar le kot potrdilo, da ga je prejel. Oporeka tudi načinu kontrole, saj so ga policisti ustavljali brez opozorila na neprimernem kraju in ponoči. Prav tako je po njegovem mnenju sankcija nesorazmerna glede na prekršek, stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa bi zanj pomenila hudo socialno in premoženjsko stisko, saj bi bila zaradi izgube službe ogrožena eksistenca njegove družine. Predlaga, da se postopek zoper njega ustavi ter da stroški bremenijo proračun, podrejeno pa predlaga, da se izrečena sankcija omili, tako da mu ne bo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 3. tč. prvega odstavka 155. čl. Zakona o prekrških (ZP-1), ker obdolženec v postopku o prekršku ni bil zaslišan pred izdajo sodbe. Sodišče prve stopnje je obdolžencu poslalo vabilo na zaslišanje na naslov, na katerem obdolženi ni prebival in je že v času pošiljanja vabila imel prijavljeno stalno prebivališče na sedanjem naslovu. Zato je senat višjega sodišča na seji dne 4. junija 2009 ob obravnavanju obdolženčeve pritožbe sklenil, da navedeno kršitev odpravi in na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek tako, da zasliši obdolženca ter prebere dokaze v spisu. Obdolženec se ustne obravnave, razpisane na dan 10. septembra 2009, na katero je bil pravilno vabljen, ni udeležil, odsotnosti ni opravičil in se zato šteje, da se je pritožbi odpovedal (drugi odstavek 99.a čl. ZP-1). Zato je višje sodišče, ne da bi izvajalo druge dokaze, na podlagi prvega odstavka 163. čl. ZP-1 obdolženčevo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 161. čl. ZP-1).

Ker obdolženi s pritožbo ni uspel, mora v skladu z določbami prvega odstavka 147. čl. v zvezi s 143. in 144. čl. ZP-1 kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso po tarifnih št. 8111 in 8131 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).