VSK sodba PRp 284/2009

Pritožba obdolženega A. B. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

A

1.Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je z izpodbijano sodbo kot neutemeljen zavrnilo ugovor obdolženega A. B. zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku z dne 5. maja 2009, opr. št. PR 1. Sklenilo je še, da mora obdolženi plačati stroške postopka, in sicer, sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

2.Proti sodbi so zagovorniki vložili pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb Zakona o prekrških in ZVCP ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločitev sodišču prve stopnje. Obdolženi je navedel, da predlaga, da se sodba izdana v skrajšanem postopku razveljavi in nadaljuje redni sodni postopek. S tem je, kot navajajo zagovorniki, obdolženi tudi nedvomno podal zahtevo, da se v rednem postopku tudi zasliši. Menijo, da je razlogovanje sodišča zato zmotno. Zaslišanje obdolženca je osrednji procesni akt rednega postopka o prekršku, zato je zahtevo obdolženca, da naj sodišče izvede redni postopek razumeti in tolmačiti tudi kot zahtevo za njegovo zaslišanje.

B

3.Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti na podlagi 159. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialne predpise.

4.ZP-1 v določbah 129.a člena omogoča izjemo od načela, da mora biti obdolženec pred izdajo sodbe zaslišan. Res je, da je v šestem odstavku citiranega člena določeno, da mora ugovor ( kot obvezno vsebino) vsebovati le navedbo sodbe, izdane v skrajšanem postopku in podpis pritožnika, vendar pa glede na določbo sedmega odstavka citiranega člena iz katere je razvidno, da obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da ga sodišče zasliši, ni dvoma, da mora pritožnik izrecno zahtevati, da ga sodišče zasliši. K takšnemu zaključku navaja tudi določba osmega odstavka citiranega člena, iz katere izhaja, da v primeru, ko obdolženec zahteva, da ga sodišče zasliši, pa na zaslišanje, na katero je bil pravilno vabljen, ne pride in izostanka ne opraviči, odloči sodišče brez njegovega zaslišanja.

5.V skladu z določbo devetega odstavka 129.a čl. ZP-1 mora biti obdolženec v pouku o pravici do ugovora poučen, da lahko hkrati z ugovorom poda pisni zagovor ali zahtevo, da ga sodišče zasliši in da bo v primeru, če ne bo podal pisnega zagovora niti zahteval zaslišanja, sodišče odločilo brez njegovega zaslišanja. Poučiti ga je tudi treba, da mora hkrati z ugovorom navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo mogel več uveljavljati. Kot je razvidno iz sodbe, izdane v skrajšanem postopku, je bil obdolžencu dan pravni pouk, ki je v skladu z navedeno zakonsko določbo. Glede na to, da je obdolženi v ugovoru zoper takšno sodbo zgolj predlagal, da jo sodišče razveljavi in nadaljuje redni sodni postopek, ni pa podal ne pisnega zagovora niti zahteval, da ga sodišče zasliši, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo brez obdolženčevega zaslišanja ter po preizkusu sodbe glede kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, obdolženčev ugovor kot neutemeljen zavrnilo.

6.Sodišče prve stopnje, ki pred izdajo sodbe obdolženca ni zaslišalo, ni zagrešilo nobene procesne kršitve. Zadeva je jasna in neposredno zaslišanje obdolženca ni potrebno. Obdolžencu se očita prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cesti, rezervirani za motorna vozila, pri čemer je izmerjena hitrost obdolženčevega vozila zadokumentirana v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/2002 s spremembami in dopolnitvami). Zato višje sodišče nima pomislekov glede zaključka sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil očitani prekršek in je zanj tudi odgovoren.

7.Ker pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče, potem, ko je še ugotovilo, da tudi ni podana nobena kršitev na katero je treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. čl. ZP-1).

8.Ker s pritožbo ni uspel, je v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 višje sodišče sklenilo, da mora obdolženi kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifnih številkah 8111, 8114 in 8132 ZST-1.