VSC Sodba II Kp 35414/2017

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženca sta dolžna plačati sodni taksi za pritožbi zoper sodbo.

1S pritožbeno izpodbijano sodbo sta bila obtožena B. A. in P. A. spoznana za kriva vsak storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izrečeni sta jima bili pogojni obsodbi, v okviru katerih je bila obtoženemu B. A. določena kazen enega leta in dveh mesecev zapora, obtoženemu P. A. pa kazen enega leta zapora, obema pa odmerjeni enaki preizkusni dobi dveh let. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 jima je bila odvzeta vsa zasežena prepovedana droga in sredstva za njeno izdelovanje in sicer B. A. 22 rastlin konoplje v suhi teži 576 g, 873,95 g konoplje, 48 ml goste zeleno-črne tekočine ter predmeti v spisu pod II SZP 21/2018 in sicer električni transformator Gear Val T/CL1, priročni filter v kartonski škatli s cevmi, svetilka v ALU kovini Lumatek digital 600 W, filter dolžine 55 cm, filter dolžine 59 cm, električni transformator Green power 600 W, električni transformator TRM 1000 W, šotor črne barve dimenzije 152 x 200 x 300 cm z ogrodjem, stoječi ventilator model FD40, stoječi ventilator model MAX I6OAB, 8 metrov gibljive cevi bele barve, filter dimenzije 85 x 28 cm, svetilka v ALU kovini Lumatek 1000 W, vodilo z motorjem dolžine 2 metra, motor Hurst SP 3993, plastenka Alga Grow, plastenka gnojila Sugar Royal, plastenka gnojila Pure Zym, plastenka gnojila Green sensation, gnojilo Bud Candy 1l, gnojilo B52, gnojilo Connoisseur, gnojilo Big Bud, gnojilo Bud Factor X, gnojilo Mighty Neem 100 ml, škarje z modrim ročajem, škarje z rdečim ročajem, električni transformator ELKO 230 V, svetilka v ALU kovini Philips 600 W, filter dolžine 37 cm, digitalna tehtnica Fuzion, 2 sušilnika za lase bele barve, lesena posoda z beležko in dvema PVC vrečkama s semeni, tehtnica Gorenje KT 60Y, vlagomer, Clonex rooting hormone in Clonfix Rootin hormone, P. A. pa 1.013,81 g konoplje. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sta obtožena dolžna plačati stroške kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer B. A. v doslej zaznamovanem znesku 1.078,41 EUR in vsak polovico stroškov nastalih z izdelavo izvedenskih mnenj, ki doslej še niso zaznamovani in bodo odmerjeni naknadno s posebnim sklepom ter vsak sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe. Po prvem odstavku 97. člena ZKP je obtoženi B. A. dolžan plačati nagrado in potrebne izdatke zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti.

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se pravočasno pritožila zagovornika obeh obtožencev. Uveljavljata pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zagovornik obtoženega B. A. pa graja tudi odločbo o stroških kazenskega postopka. Zagovornika predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbama ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da oba obtoženca oprosti obtožbe, zagovornik obtoženega P. A. pa podredno tudi njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Odgovor na pritožbi ni bil vložen.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Po pregledu kazenskega spisa in pritožbeno izpodbijane sodbe sodišče, druge stopnje zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva. Zbrane dokaze in zagovora obeh obtožencev je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo ugotovilo, da sta storila očitani jima kaznivi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Zato pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in s pravnimi zaključki napadene sodbe, v zvezi s pritožbenimi izvajanji pa še dodaja:

K pritožbi zagovornika obtoženega B. A.:

6Pritožnik, podobno kot že na predobravnavnem naroku 9. 7. 2019, a tokrat v skrajšani obliki, zatrjuje, da naj bi predmetni kazenski postopek tekel na podlagi nezakonito pridobljenih dokazov. Po njegovem prepričanju policija ni imela zakonske podlage za začetek predkazenskega postopka na temelju anonimne prijave, ki ni bila podana na pravilen način in v predvideni obliki. Policija naj ne bi ob pobudi za odreditev hišne preiskave razpolagala z dokazi, ki bi izkazovali utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja. Zato naj bi bila odredba preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo izdana nezakonito, posledično pa naj bi bili nedovoljeni vsi na temelju te odredbe pridobljeni dokazi. Slednje bi bilo treba iz kazenskega spisa izločiti.

7Sodišče druge stopnje tudi tokrat ne soglaša z zagovornikom obtoženega B. A. Pogoje za odreditev hišne in osebne preiskave določa 214. člen ZKP. Kot zahtevani dokazni standard predpisuje utemeljene razloge za sum in ne utemeljenega suma, kot zmotno navaja pritožnik. Za podajo anonimne prijave v obravnavanem primeru ni bila zahtevana nobena obličnost kot meni pritožnik, saj ni šlo za anonimnega policijskega informatorja. V slednjem primeru gre za osebo, ki je sicer policiji znana, a ne želi biti razkrita. Ker pa je šlo za prijavitelja, ki je bil dejansko anonimen, torej je bila njegova identiteta tudi policiji nepoznana, policija ni mogla postopati v smislu ugotavljanja subjektivne zanesljivosti informatorja in objektivne resničnosti obvestila, pač pa je ravnala pravilno, ko je pristopila k zbiranju dodatnih informacij v smeri preverjanja resničnosti same vsebine anonimne prijave. V ta namen je pridobila podatke podjetja E. C., d. d. (list. št. 15) o porabi električne energije T. kluba F. na naslovu..., ..., za čas od 1. 10. 2014 do 1. 1. 2017. Na podlagi tako pridobljenih podatkov, da je bila mesečna poraba elektrike T. kluba F. v citiranem obdobju med 758 in 1484 kWh, kar znaša trikrat več kot porabi elektrike povprečno gospodinjstvo v Sloveniji (420 kWh), je policija 23. 1. 2017 opravila še konspirativno preverko omenjenega kluba in obtoženčevega stanovanja. Ko je policija na opisan način zbrala dovolj zanesljive kontrolne podatke v smislu preverjanja anonimne prijave, pa je podala pobudo pristojnemu državnemu tožilstvu, slednje pa predlog preiskovalnemu sodniku za odreditev hišne in osebne preiskave. Preiskovalni sodnik je predlogu državnega tožilstva ugodil in izdal odredbo, za katero je višje sodišče že s sklepom z dne 27. 11. 2018, opr. št. III Kp 35414/2017 (list. št. 138 do 140), ugotovilo, da je glede svoje vsebine oziroma obrazložitve neoporečna tudi v smislu kriterijev, ki jih je postavilo Ustavno sodišče RS z odločbo z dne 9. 6. 2016, opr. št. Up-1006/13-20.

8Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na porabo električne energije v omenjenem klubu, sodišče druge stopnje dojema kot nekoliko si nasprotujoče. Pri tem, ko obtoženec niti ne zanika, da naj bi konopljo gojil pod umetnimi pogoji, pri čemer je uporabljal električne naprave, ki so večji porabniki električne energije (električni transformatorji, ventilatorji, svetilke večje moči), pa po drugi strani pritožbeno zatrjuje, da naj bi bila poraba električne energije v klubu v mejah normale, ker ni šlo za običajno gospodinjstvo, pač pa večji prostor, ki je terjal ogrevanje, osvetlitev, prezračevanje ter hlajenje. Sodišče v tej zvezi še opozarja, da elektro material, ki je bil v tem klubu ob hišni preiskavi zasežen, ne pritrjuje tezi, da naj bi bil uporabljen za normalno ogrevanje in zračenje prostora, ampak da je bil namenjen ustvarjanju umetnih pogojev za uspešno gojenje konoplje.

9V nadaljevanju pritožbe zagovornik izpodbija dejanske ugotovitve prvega sodišča s sklicevanjem na zagovor obtoženca, da je konopljo gojil izključno zaradi izvajanja alternativnega zdravljenja partnerice I. P. Poudarja, da gre za normalno reakcijo v primeru tako resne bolezni, kot jo je imela obtoženčeva partnerica.

10Glede na takšen način obrambe obtoženca, je sodišče prve stopnje v zvezi s prvo očitano izvršitveno obliko (proizvodnja prepovedane droge) ravnalo pravilno, ko je v luči ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, obtožbene očitke preizkusilo tudi v smeri ugotavljanja, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da gojenje konoplje v umetno ustvarjenih pogojih ni bilo namenjeno potrebam alternativnega zdravljenja. Po stališču sodne prakse namreč proizvodnja pomeni gojenje oziroma izdelovanje prepovedane droge v večjem obsegu za nadaljnjo prodajo. Sodišče druge stopnje v tej zvezi pritrjuje razlogom prvostopenjske sodbe pod točko 12, da je šlo v obravnavanem primeru za proizvodnjo prepovedane droge v inkriminiranem pomenu. S pomočjo strokovne podlage, podane po izvedencu sodnomedicinske stroke, je sodišče prve stopnje sprejelo razumno dokazno oceno, da obtoženčeva partnerica že decembra 2015 ni imela nobenih zdravstvenih težav, ki bi terjale aktiviranje laboratorija za gojenje konoplje ter predelavo le-te v hašiševo olje. Pri tem ne gre spregledati, da je I. P. kot priča izpovedala, da nobenemu zdravniku niti ginekologinji ni omenjala alternativnega zdravljenja, ob tem pa ni bila niti napotena na konvencionalno zdravljenje niti na onkološko kliniko. Obtoženec je zatrjeval, da mu za prvo zdravljenje konopljinih pripravkov še ni uspelo zagotoviti in jih je kupil, kar pomeni, da naj bi z proizvodnjo in predelavo konoplje pričel že po tem, ko njegova partnerica predmetnih zdravstvenih težav več ne imela. Izvedenec je prav tako na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije I. P. ugotovil, da po decembru 2015 ginekološke težave pri njej več niso bile diagnosticirane. Očitek proizvodnje nadalje dokazuje tudi količina obtožencu zasežene prepovedane druge v času hišne preiskave. Zaseženo mu je bil 22 rastlin konoplje, suhe teže 576 gramov, 873,95 gramov posušenih rastlinskih delcev ter 48 ml goste zeleno – črne tekočine, ki je po analizi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 26. 4. 2017 predstavljala ekstrakt konoplje. Upoštevaje že zgolj obtoženčev zagovor, da je za eno terapijo potreboval 50 do 60 ml konopljine smole, ter da si zalog tega pripravka ni delal, gre pritrditi zaključku prvega sodišča, da je zasežena prepovedana droga bistveno presegala količine potrebne za eno kuro zatrjevanega alternativnega zdravljenja. Po izvedenskem mnenju dr. G. K. je namreč izplen hašiševega olja 8 do 10 ml na 100 gramov posušene konoplje, kar je podatek, ki je skladen zagovoru obtoženega. Kot pomemben za pravilnost prvostopenjske dokazne ocene se izkaže tudi podatek, da obtožencu pri hišni preiskavi ni bil zasežen noben pripomoček oziroma sredstvo, ki bi potrjevali, da je v klubskih prostorih izdeloval vaginalne svečke.

11Očitek o storitvi predmetnega kaznivega dejanja z izvršitveno obliko hrambe prepovedane droge z namenom prodaje, pritožnik izpodbija s trditvijo, da zgolj najdba konoplje takšnega namena ne potrjuje. Po prepričanju obrambe izpodbijana sodba v tem delu nima niti ustreznih razlogov. Pritožnik izpostavlja, da obtožencu ni dokazano, da bi komurkoli prepovedano drogo prodajal, tudi na mobilnem telefonu niso bili zavarovani dokazi, ki bi potrjevali takšen obtoženčev namen.

12V nasprotju s pritožnikom, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvo sodišče v razlogih izpodbijane sodbe razumno in s tehtnimi razlogi utemeljilo, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na hrambo konoplje z namenom nadaljnje prodaje. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi izpostavilo, da je obtoženec konopljo gojil v umetno ustvarjenih pogojih v prostorih T. kluba F. in pri tem uporabljal različne tehnične pripomočke. Čeprav klub od februarja 2015 ni več deloval, je bila poraba električne energije v njem v času od 1. 10 2014 dalje konstantno povečana v primerjavi s porabo povprečnega gospodinjstva v Sloveniji, kot to prepričljivo razloguje sodišče prve stopnje pod točko 12 obrazložitve. Ta podatek dodatno ne pritrjuje obtoženčevem zagovoru, da je konopljo gojil le v treh primerih oziroma obdobjih za potrebe izdelave vaginalnih svečk namenjenih alternativnemu zdravljenju partnerice. Ugotovitev, da zasežena količina prepovedane druge znatno presega obtoženčeve morebitne potrebe oziroma, da ni mogoče slediti zagovoru, da je bila namenjena izvajanju alternativnega preventivnega zdravljenja, je podatek, ki vsekakor potrjuje namen nadaljnje prodaje, sodišče prve stopnje pa ga je ustrezno argumentiralo tudi z izračuni izvedenke dr. G. K. pod točko 14 obrazložitve izpodbijane sodbe. Ko pritožnik navaja, da sama količina prepovedane droge nič ne pomeni, ker si vsak uporabnik pripravi zalogo, spregleda tisti del obtoženčevega zagovora na glavni obravnavi 3. 3. 2020 (list. št. 175): „Nisem nič na zalogo delal, da bi rekel zdaj sem si pa lahko naredil za celo... nikoli nisem imel za celo kuro, vedno mi je kakšnih par mililitrov zmanjkalo, ker je to res veliko treba tega imeti in to ogromno stane“. Sodišča druge stopnje prav tako ne prepričajo pritožbene trditve o preventivnem apliciranju vaginalnih svečk na bazi konopljinega ekstrakta v smislu preprečevanja morebitnih bodočih predrakavih sprememb sluznice materničnega vratu pri obtoženčevi partnerici, ko za takšno početje ni bilo s strani izvedenca sodnomedicinske stroke ugotovljenega prav nobenega zdravstveno utemeljenega razloga.

13Sodišče druge stopnje ne soglaša z pritožnikom, da naj bi prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo nasprotja med pričevanjem obtoženčeve partnerice in zagovorom obtoženca. Argument pritožnika je, da je razumljivo, da se partnerica pod težo hude bolezni ni natančno vsega spomnila. Po prepričanju pritožbenega sodišča so zaključki prvega sodišča o razhajanjih med zagovorom obtoženca in pričevanjem I. P. pod točko 12 obrazložitve prepričljivi ter imajo vso podlago v sodnih zapisnikih. Glede na dokumentiran podatek, da se je obtoženčeva partnerica spontano pozdravila že decembra 2015, pa ne vzdrži niti argument o vplivu bolezni na njen spomin.

K pritožbi zagovornika obtoženega P. A.:

14Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (nasprotje med izrekom in razlogi sodbe) pritožnik zmotno zatrjuje na podlagi okoliščine, da je v opisu kaznivega dejanja očitanega obtoženemu P. A. navedena skupna količina 1.031,81 gramov konoplje, medtem ko je sodišče prve stopnje pod točko 20. obrazložitve zapisalo skupno količino 1.013 gramov posušene konoplje. Zatrjevana bistvena kršitev kazenskega postopka je namreč lahko podana le v primeru, če se nanaša na pravno relevantno dejstvo. V obravnavanem primeru pa gre zgolj za očitno pisno pomoto oziroma formalno napako v smislu določbe prvega odstavka 365. člena ZKP v obrazložitvi pod točko 20 sodbe, kar nedvomno potrjuje tudi dejstvo, da je sicer pravilna navedba 1.013,81 gramov v sodbi zapisana sedemkrat in torej ni nobenega dvoma na kakšno skupno količino konoplje se obrazložitev nanaša.

15Prav tako ne gre za zatrjevano kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, češ da bi primeru zaseženih 2,85 in 34,30 gramov posušene mešanice konoplje in tobaka lahko šlo zgolj za prekršek, saj bi lahko bila pripravljena mešanica namenjena lastni uporabi. Obenem pritožnik poudarja, da tobak v tej mešanici ni prepovedana droga in se ga k skupni količini ne bi smelo prištevati. Sodišče druge stopnje v tej zvezi pritrjuje zaključkom prvega sodišča. Mešanica tobaka in konoplje postane s trenutkom pomešanja prepovedana droga, saj se v tej obliki uporablja za kajenje in s tem učinke, ki jih uživalci prepovedanih drog zasledujejo. Tudi prepovedani drogi heroin in kokain se pred distribucijo končnim odjemalcem mešata z različnimi snovmi, pa se takšne mešanice kljub temu štejejo za prepovedano drogo in se posebej ne ugotavlja, kolikšna vsebnost čiste droge je v njih. Te mešanice pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne gre ločeno obravnavati od ostale zasežene konoplje. Gre sicer za majhen delež proti ostali zaseženi drogi, ki pa ga je treba s slednjo obravnavati celovito oziroma ni mogoče obenem obtožencu očitati storitve kaznivega dejanja in prekrška.

16Po prepričanju sodišča druge stopnje ni utemeljeno pritožnikovo zatrjevanje o neupoštevanju načela in dubio pro reo glede obtoženega P. A. To načelo pomeni, da če sodišče po presoji dokazov ostane v dvomu, ali je določeno dejstvo dokazano, mora odločiti na način, ki je obtožencu v korist. V predmetni kazenski zadevi pa je sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča našlo in pravilno ocenilo kar nekaj dokazov, ki ga ne puščajo v dvomu, saj z gotovostjo obtožencu dokazujejo storitev očitanega mu kaznivega dejanja. Glede na obtoženčevo zdravstveno dokumentacijo in izvedensko mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke, je sodišče prve stopnje sicer pritrdilo zagovoru obtoženca o njegovih večletnih zdravstvenih težavah izhajajočih iz poškodbe hrbtenice, je pa pravilno sledilo strokovno podprtim dognanjem izvedenca, da po znanstvenih študijah in raziskavah samozdravljenje s pripravki konoplje nima neposrednega protibolečinskega učinka. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje dopustilo možnost, da je obtoženi občasno konopljo kadil, pa je zanesljivo ocenilo, da je zasežena količina 1.013,81 gramov posušenih rastlinskih delom konoplje bistveno presegala obtoženčeve potrebe. Pri tem je ustrezno opozorilo na mnenje izvedenke dr. G. K., da bi takšna količina prepovedane droge, ob uporabi enega do dveh jointov, dnevno zadoščala za 1,2 do 4,8 let uporabe. Sodišče prve stopnje je prav tako prepričljivo opozorilo na dejstvo, da pri hišni preiskavi obtožencu niso bili zaseženi konopljina smola, krema ali mazilo, ki bi potrjevali njegov zagovor, da naj bi si za lajšanje bolečin izdeloval kreme iz konopljine smole ter kokosovega masla. Pritožnikov šele pritožbeno uporabljen argument, češ da policisti ob hišni preiskavi tovrstnih krem sploh niso iskali ter niti niso vedeli, da se nahajajo v kozarcih, sodišče druge stopnje zavrača, saj ni logično, da ga obtoženec, ki je zagovor gradil prav na izvajanju alternativnega samozdravljenja, ne bi uporabil že prej, če že ne ob sami hišni preiskavi, pa tekom kazenskega postopka. Obramba ne v fazi preiskave niti na glavni obravnavi policistom, ki sta opravljala hišno preiskavo pri obtožencu (B. T., H. E.) vprašanj v nakazani smeri ni zastavila. Sta pa oba policista izpovedala, da je obtoženec večino zaseženih predmetov izročil sam.

17Iz izvedenskega mnenja, ki mu tudi v tem delu sodišče prve stopnje sledi, izhaja, da gre dopustiti možnost, da je uživanje konoplje obtožencu nekoliko ublažilo zdravstvene težave (vpliv psihoaktivne substance THC na dvig razpoloženja), vendar pa ob zanesljivem zaključku prvega sodišča o zgolj občasnem kajenju prepovedane droge ter odsotnosti zdravljenju namenjenih mazil, izdelanih na podlagi konopljinega ekstrakta, po prepričanju sodišča druge stopnje obrambi ni uspelo ovreči zaključka prvega sodišča, da zasežena količina prepovedane droge bistveno presega lastne potrebe obtoženca. Glede na takšen pravilen zaključek prvega sodišča, občasno uživanje konoplje po obtožencu ne negira njegovega posebnega motiva za hrambo prepovedane droge, torej namena nadaljnje prodaje. Iz dognanj izvedenca sodnomedicinske stroke ne gre razbrati, da bi pri obtožencu prihajalo do tako resnih zdravstvenih zapletov in težav s konvencionalnimi postopki zdravljenja, da bi to vzbudilo dvom v zaključek prvega sodišča, da ni verjetno, da je tolikšne količine prepovedane droge konoplje, kot mu je bila zasežena, hranil zgolj za potrebe alternativnega zdravljenja. Zato pritožbeno navajanje, da obtoženi policiji sicer ni znan kot storilec tovrstnih kaznivih dejanj, da mu pri hišni preiskavi ni bil zasežen noben pripomoček, ki bi kazal na preprodajo, niti apoeni denarja, ter da v zaseženem mobilnem aparatu ni bilo obremenilnih podatkov, po prepričanju sodišča druge stopnje ne more vplivati na pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča.

18Pritožbeno sodišče je odločbi o kazenskih sankcijah preizkusilo v skladu z določbo 386. člena ZKP, ki predpisuje, da pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zoper ta del sodbe. Pri tem je sodišče druge stopnje ugotovilo, da ni prav nobenega razloga za njeno spremembo v korist obtožencev. Sodišče prve stopnje jima je za obravnavani kaznivi dejanji izreklo po vrsti in višini povsem ustrezni kazenski sankciji, to je taki, ki ustrezata teži kaznivih dejanj, stopnji njune krivde, okoliščinam, v katerih sta bili kaznivi dejanji storjeni ter tudi osebnosti obtožencev. V določenih kaznih enega leta in dveh mesecev oziroma enega leta zapora, torej blizu oziroma na samem posebnem minimumu, s preizkusnima dobama dveh let, so se dovolj odrazile ugotovljene olajševalne okoliščine in zato bosta tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izrečeni kazenski sankciji zadostili vsem smotrom kazenskopravnega varstva.

19Zagovornik obtoženega B. A. ne more biti uspešen niti z zavzemanjem, da se tega obtoženca oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka. Razloge, ki jih navaja pritožnik (invalidnost, skrb za vzdrževanje dveh otrok, nizka plača partnerice, nezmožnost opravljanja dodatnega dela), je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo pri svoji odločitvi in jih tudi razumno argumentiralo pod točko 27 obrazložitve. Pritožnik ni nasprotoval podatkom, ki jih je uporabilo prvo sodišče in sicer, da obtoženi B. A. iz naslova plače mesečno prejema 1.300,00 EUR, poleg tega še 170,00 EUR invalidske pokojnine ter vsake tri mesece rento v znesku 500,00 EUR. Glede na navedeno, plačilo doslej odmerjenih stroškov kazenskega postopka, kot so razvidni iz izpodbijane sodbe, nikakor ne bo škodno vplivalo na vzdrževanje obtoženca ter vzdrževanje njegovih družinskih članov.

20Ko je pritožbeno sodišče po presoji predmetne kazenske zadeve ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi se sodba izpodbija, niti ni našlo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je pritožbi zagovornikov obeh obtožencev zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

21Obtoženca s pritožbama nista uspela in zato morata, po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, plačati sodno takso po tarifni št. 7122 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) kot strošek pritožbenega postopka, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.