VSRS Sklep II Ips 41/2007

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 14.188,08 EUR (prej 3,400.032,87 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 6.687,50 EUR (prej 1,602.594,08 SIT) od dne 21. 3. 1999 dalje do plačila in od zneska 7.500,58 EUR (prej 1,797.438,79 SIT) od dne 19. 11. 2003 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje glede zneska 3.650,90 EUR (prej 874.902,60 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2003 dalje do plačila razveljavilo, za znesek 3.849,67 EUR (prej 922.536,19 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2003 dalje do plačila pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem ter nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbija pravnomočno odločitev glede plačila zneska 6.687,50 EUR (prej 1,602.594,08 SIT) in predlaga, da se tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne.

4Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

5Revizija ni dovoljena.

6V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT, drugi odstavek 367. člena ZPP). Vendar pa se v primeru, kadar imajo zahtevki v tožbi različno podlago, določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Enako velja glede presoje dovoljenosti revizije.

7Toženec z revizijo izpodbija pravnomočno odločitev glede plačila zneska 6.687,50 EUR (prej 1,602.594,08 SIT). Navedeni znesek predstavlja seštevek dveh nevrnjenih posojilih, danih s strani tožnika tožencu, in sicer 10.000 DEM (kar po menjalnem tečaju ob vložitvi tožbe predstavlja znesek 972.114 SIT oz. 4.056,56 EUR) posojenih dne 16. 11. 1996 in 9.000 DEM (po menjalnem tečaju ob vložitvi tožbe 874.899 SIT oz. 3.650,88 EUR), posojenih 20. 11. 1998. Gre torej za dva, v različnih časovnih obdobjih, posojena zneska, ki temeljita na dveh samostojnih posojilnih pogodbah in različni dejanski podlagi. Nobeden od posameznih zneskov posojil, ne presega revizijskega praga, zaradi česar revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče se je namreč že opredelilo, da gre v takšnem primeru za položaj iz drugega odstavka 41. člena ZPP ter se vrednosti posameznih denarnih zneskov ob vprašanju dovoljenosti revizije ne seštevajo.(1)

8Nedovoljeno revizijo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 653/2004, II Ips 156/2006, itd..